Uganke o vklopu dive Ibrakadabre med moštvene Vikinge

Vrnitev 39-letnega Zlatana Ibrahimovića v državni dres po več kot štirih letih pokoja je v tem trenutku gotovo dodana vrednost za švedsko nogometno reprezentanco. Ibrakadabra ni več v cvetu mladosti, a zaradi svoje nravi ima v nogah in glavi dinamit, ki lahko in bo raznesel še tako trdne tekmečeve obrambe.

Lahko pa celotno zgodbo kot v filmu Rašomon japonskega režiserja Akire Kurosave podamo tako, da sta uspešna igra in pravšnji rezultat žogobrcarskih Vikingov odvisna le od navdahnjenosti in dnevne forme možakarja, ki je po očetovi strani Bošnjak, po materini Hrvat. Švedski selektor Janne Andersson je tako za uvodna dvoboja kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Katarju leta 2022 drevi v Solni proti Gruziji in v nedeljo v Prištini s Kosovom dobil vrhunski priboljšek, tega pa bo tudi potreboval. Kajti le prvo mesto v skupini B neposredno vodi na mundial, prvi favorit za to elitno vstopnico pa je furia, torej španska izbrana vrsta.

Drugo mesto daje možnost dodatnih bojev za pot na Arabski polotok, če ocenjujemo možnosti na papirju, bi tu Švedi v konkurenci z Grčijo, Gruzijo in Kosovom morali potegnili najdaljšo rezultatsko slamico. Če ne bi tekmovalno odšli v Katar, bi bila to velika drama, kakršno je v družini imel tudi Ibrahimović. »Ko sem odhajal na reprezentančni zbor, sem imel cmok v grlu. Kajti mlajši, dvanajstletni sin Vincent je ob mojem odhodu krčevito jokal in moledoval, naj ga ne zapustim,« je navrgel Ibra. A hkrati je tudi sam potočil kakšno solzico, za nogometaša, rojenega v Malmöju, je seveda velika čast, prepojena s čustvi, zastopati barve domovine.


 

So spori s selektorjem res preteklost?

Za njo pa je nogometno postoril marsikaj dobrega, na 116 tekmah je zabil rekordnih 62 zadetkov, proti Gruziji, Kosovu in naslednjo sredo v prijateljskem dvoboju z Estonijo bo imel priložnost še izboljšati seštevek zadetkov. »Za nogometaša je največja stvar igrati v reprezentančni vrsti. Tudi ko sem se upokojil, sem redno spremljal nastope Švedske. V sebi pa sem si govoril, da ji lahko še vedno pomagam in pripomorem k uspehom. Resda se s selektorjem Jannejem Anderssonom v preteklosti nisem vedno najbolje razumel, a igralec in trener morata hoditi in delovati skupaj, ne glede na to, kaj si vsak osebno želita. Te želje pa so lahko tudi različne. Zdaj sem dobil priložnost, da ponovno igram za svojo domovino, to bom opravil s ponosom. A gre tudi za uspehe, če k njim ne bom ničesar prispeval, pomeni, da je bilo vse zaman,« opominja Zlatan Ibrahimović.



Švedski nogometni spremljevalci so tudi opazili, da je Ibrakadabra zelo obzirno in ponižno sprejel novo nogometno domovinsko čast, sam pravi, da je zdaj na igrišču in zunaj njega precej bolj potrpežljiv. Selektor Andersson je v letih brez Zlatana zgradil švedsko vrsto, ki temelji na moštvenem duhu in nima vedenjske strpnosti do div, kot je Ibra. »Ve, da je prišel v veliko bolj uravnoteženo hierarhijo, v kateri ga ne bodo tako povzdigovali kot nekoč,« pravi novinar Noa Bachner.