Mineva pet let od zmage tedaj 48-letnega Slovenca v Atenah. Čeferin namignil na novo kandidaturo leta 2023.
Galerija
Aleksander Čeferin med Uefinim kongresom marca 2020, ko je Uefa odločala o usodi eura 2020 in finalu lige prvakov. FOTO: Yves Herman/Reuters
V nadaljevanju preberite:
Na današnji dan pred petimi leti se je zavihtel na vrh Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin. Malokdo je pričakoval, da bo tedaj 48-letni Grosupeljčan na čelu kompleksne organizacije, kakršna je Uefa, zgradil tako uspešno kariero kot prej v odvetniških vodah. Toda Čeferin je poenotil nogomet na stari celini, mu povrnil ugled, ga naredil še močnejšega in uspešno krmari Uefino barko tudi v zgodovinsko zahtevnem času pandemije. Ni čudno, da ga sodelavci nagovarjajo, naj se leta 2023 poteguje za nov mandat predsednika.
Uefa je povsem integrirana v staro celino in v resnici še ni tako tesno sodelovala z evropskimi inštitucijami, kakršne so evropski parlament, svet Evrope in komisija – tudi v boju s podnebnimi spremembami in proti rasizmu –, zato ni čudno, da Čeferin predlani v Rimu ni imel tekmeca v boju za prvi polni mandat. V nadaljevanju preberite, kaj so glavni dosežki Aleksandra Čeferina v njegovi petletki na čelu Uefe in od kje preži nanj največja nevarnost.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji