Mineva pet let od zmage tedaj 48-letnega Slovenca v Atenah. Čeferin namignil na novo kandidaturo leta 2023.

Galerija
Aleksander Čeferin med Uefinim kongresom marca 2020, ko je Uefa odločala o usodi eura 2020 in finalu lige prvakov. FOTO: Yves Herman/Reuters
V nadaljevanju preberite:
Na današnji dan pred petimi leti se je zavihtel na vrh Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin. Malokdo je pričakoval, da bo tedaj 48-letni Grosupeljčan na čelu kompleksne organizacije, kakršna je Uefa, zgradil tako uspešno kariero kot prej v odvetniških vodah. Toda Čeferin je poenotil nogomet na stari celini, mu povrnil ugled, ga naredil še močnejšega in uspešno krmari Uefino barko tudi v zgodovinsko zahtevnem času pandemije. Ni čudno, da ga sodelavci nagovarjajo, naj se leta 2023 poteguje za nov mandat predsednika.
Uefa je povsem integrirana v staro celino in v resnici še ni tako tesno sodelovala z evropskimi inštitucijami, kakršne so evropski parlament, svet Evrope in komisija – tudi v boju s podnebnimi spremembami in proti rasizmu –, zato ni čudno, da Čeferin predlani v Rimu ni imel tekmeca v boju za prvi polni mandat. V nadaljevanju preberite, kaj so glavni dosežki Aleksandra Čeferina v njegovi petletki na čelu Uefe in od kje preži nanj največja nevarnost.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji