Ante Šimundža ponižal slovitega Antonia Conteja

Končno nekaj izjemnega in pravljičnega za slovenski nogomet! Slovenski prvak Mura je v peti tekmi konferenčne lige v skupini G na kolena spravila velikana iz Londona – Tottenham. Z golom za 2:1 v četrti minuti sodnikovega dodatka je Amadej Maroša postavil piko čudovitega večera. Prekmurci so bili proti zvezdniškemu tekmecu v prednosti po mojstrskem golu Tomija Horvata, že v 11. minuti, od 30. pa so imeli tudi igralca več. Zadnjo tekmo bo Mura  9. decembra odigrala v Arnheimu.

»Fenomenalno,« je že nekaj sekund po zadnjem sodnikovem žvižgu zgodovinske tekme prve vtise zbiral eden od ključnih mož sinočnje veličastne zmage trener Mure Ante Šimundža. Vsi njegovi načrti so bili celo preseženi.

Črno-bela računica uvodnih petnajst minut je bila zgolj ena: preživeti! Ni bilo potrebe za strah, zlahka in brez prask so jo odnesli Prekmurci. Toda to ni bilo vse. Sloviti Tottenham je bil tisti, ki iz prve četrt ure ni izšel brez ran. Povzročil jo je soboški plejmejker Horvat. V 11. minuti je z desne strani preigraval proti sredini, spodrsnilo je Davinsonu Sanchezu in črno-bela desetica je imela odprto pot za mojstrovino. Izvedba je bila vrhunska. Z desne strani je Horvat s prefinjenim diagonalnim strelom žogo poslal v vratarjev desni zgornji kot. Italijan v gostujočih vratih Pierluigi Gollini je let žoge nemočno pospremil s pogledom.

»V prvem polčasu smo bili izredni. Najboljših 45 minut v tej sezoni,« je priznal 50-letni Mariborčan, ki je ukanil tudi slovitega tekmeca.

Drugi Tottenhamov Italijan, trener Antonio Conte, ni zadel z enajsterico, pomešano med prvokategorniki in rezervisti. Ni našel načina, kako bi motiviral razvajene in preveč nadute igralce. Ni bila dovolj niti uvrstitev prvega zvezdnika Harryja Kana v začetno enajsterico. V prvih 45 minutah je bil kapetan Anglije brez pomoči soigralcev, da bi lahko izstopil iz sence kot klopa nanj prilepljenega in tečnega Jana Gorenca. Tudi kot moštvo je bil Tottenham vse prej kot z drugega planeta in bližje povprečnim otoškim drugoligašem.

Mojstrovina, ki jo je Tomi Horvat izvedel v 11. minuti, je le napovedala Murino senzacijo v Ljudskem vrtu. FOTO: Matej Družnik/Delo

Kot da so bogovi hoteli nekaj več v Ljudskem vrtu. Nekaj čudežnega. Hitro vodstvo slovenskih prvakov je po pol ure dobilo nenadejano darilo, vredno polovice gola. Enaindvajsetletni Ryan Sessegnon je neumno z drsečim štartom pokosil Žigo Kousa in prejel drugi rumeni karton ter rdečega.

»Z igralcem več smo trpeli. Ni bilo enostavno. Zelo sem bil zadovoljen z igro enajstih proti enajstim, malo manj z igralcem več, ker nismo delali to, kar smo se dogovorili,« je Šimundža opisal drugih 45 minut, v katerih je Tottenham le deloval kot sanjsko moštvo. Kane je tudi pokazal, zakaj je eden od najboljših napadalcev na svetu in je v prefinjenem slogu izkoristil eno od redkih napak Sobočanov. Pravzaprav nesporazum Marina Karamarka in Samsondina Oura. Toda Londončani so misleč, da so ušli najhujšemu in se spustili v lov za drugim golom, naleteli tudi na mino. Bolečo, ne pa tudi usodno.

»Zasluženo smo prišli do zmage, ker smo garali. To garanje je bilo nagrajeno. Kot ves dozdajšnji trud, iz tekme v tekmo smo bili bliže točki, do vseh treh pa smo prišli tudi z malo sreče. Ampak to je nagrada,« je poskušal v zmagovito celoto stisniti tekmo, po kateri bo lažje zadihal tudi slovenski klubski nogomet. Po kateri bo glava bolela še nekaj časa Conteja, ki se je po tekmi dvajset minut ponavljal – »potrebujemo čas, potrebujemo čas«.

»Moram biti pošten. Po treh tednih in pol sem začel razumeti položaj. Tottenhamova raven ni tako visoka. V tem trenutku nam preostane le to, da delamo, delamo, delamo. Potrebujemo potrpljenje,« je Conte ponižno polagal račune maloštevilnim angleškim novinarjem, ki so bili prav tako šokirani nad razpletom kot kakšnih sto Tottenhamovih navijačev v Ljudskem vrtu.