Spoštovanje in podporo smo si zaslužili vsi, ki pri Olimpiji delujemo v teh razmerah

Olimpija bo spomladi naskakovala tretji naslov državnega prvaka v petih letih – z vrha lestvice in s štirimi točkami prednosti pred največjim tekmecem Mariborom. Njena jesenska podoba na igrišču je bila všečna, na trenutke vrhunska, toda tudi precej naivna. Najzaslužnejši za Olimpijino igralno preobrazbo in prevlado je trener Safet Hadžić, ki je strnil oceno po neposrečenem zadnjem dejanju prvega dela prvenstva.
 

Še večje zadovoljstvo je bržkone skalil poraz z Domžalami. Kakšna je vaša širša ocena prvega dela?

Nekaj grenkobe je, lahko bi bilo sedem točk prednosti, a na koncu se vse poravna. Tudi Maribor je izgubljal točke na tekmah, na katerih nihče ni pričakoval, da jih lahko. Prednost odraža realno razmerje sil. Kaj smo opravili in kako, najbolje ponazarjajo prav točke. Prejšnjo sezono je Olimpija končala z devetimi točkami zaostanka za Mariborom, zdaj ima štiri prednosti in je na prvem mestu. Napredek je očiten, pri čemer je pomembno to, da sem videl veliko možnosti za napredovanje. Moštvo se lahko v vsem dvigne še na višjo raven.


 

Že dolgo na Olimpijini klopi ni bilo trenerja s toliko simpatije pri navijačih in predsedniku Milanu Mandariću. Koliko vam pomeni domala plebiscitarna podpora?

Ogromno, toda spoštovanje in podporo smo si zaslužili vsi, ki delujemo v teh razmerah. Izpostavil bi pošteno delo, ki je vodilo vsega. Pri Olimpiji se je dogajalo marsikaj neprijetnega. Olimpijo je zelo težko voditi v takšnih razmerah, pritiski so bili izjemni. Na eni strani menedžerski lobiji, na drugi zahteve po zmagah.

Zdi se, da ste imeli nekaj sreče, ker ste skočili v vlogo kot vršilec dolžnosti in v obdobju, ko je Olimpija drsela navzdol. Kako se vam je posrečilo ustaviti nazadovanje in odpraviti negativizem?

Slabega vzdušja pri delu 'prijateljev Olimpije' in negativizma je še zdaj veliko, kar posebej čuti predsednik. Moti me, da so v ospredju laži. Povedal vam bom primer, kako se vse izkrivlja. Sedim z neko osebo in se pogovarjam o običajnih stvareh, nakar nekdo predsedniku pove, da sem sedel s čisto drugo osebo in se pogovarjal o stvareh, ki nimajo povezave z resnico. Takšnih primerov je bilo ogromno. Imam srečo, da sva s predsednikom vzpostavila iskren odnos in mi zaupa.

Ste se otresli menedžerjev?

Moje vodilo je, da jih ignoriram. To ne pomeni, da jih ne upoštevam, le sodelovati nočem z njimi. Toda vzpostaviti takšen način delovanja je izjemno težko. Pogovarjam se z mnogimi, vendar sem odločen in nepopustljiv pri tem, da je moja beseda zadnja in o vsem odločam jaz. Ne dovolim si, da bi se pustil ujeti v njihove zanke. Na koncu vendarle odločajo izključno nogometne stvari.
 

Moštvo po svoji meri ste začeli sestavljati proti koncu prejšnje sezone, poleti ste imeli tudi posrečeno selekcijo. Kakšna so bila vodila in kako ste izbirali igralce?

Osnovna težava je bila, da moštvo ni bilo ustrezno selekcionirano. Menim, da so moji predhodniki pripeljali preveč 'svojih' igralcev, ne da bi upoštevali njihovo kakovost in druge značilnosti, ki so zelo pomembne za ustvarjanje igre in gradnjo moštvenega duha oziroma kolektiva. Olimpija je bila po moji oceni sestavljena neuravnoteženo. Kako sem izbiral? Izhodišče je bilo neugodno. Izhajal sem iz tega, da morajo biti igralci poceni in kakovostni. Ključen je bil moj pogled na nogomet in kako sem jih videl v moji filozofiji.

Srečno roko ste imeli s hrvaškimi igralci, še posebej pri izbiri Anteja Vukušića in Luke Menala.

Ante je bil povsem moja izbira po občutku in predvsem sem vedel, katere so njegove odlike in slabosti, kaj lahko od njega pričakujem in kakšna vloga v moštvu mu ustreza. Menalo je drugačna zgodba. Ponudb za igralce je vedno dovolj, poleti sem imel na voljo vsaj dvajset igralcev. Za vsakega sem si izbral čas, pogledal posnetke in presodil, ali sodijo v moj koncept. Izbral sem le tri in menim, da sem zadel v polno.


 

Ko sva že pri igralcih: kako bi ocenili učinek najvidnejših v prvem delu sezone?

Nejc Vidmar ni imel najboljše sezone, kar me navdaja z optimizmom, saj bi to lahko pomenilo, da bo spomladi bolj stabilen in zanesljiv. Je pomemben člen, ker izhaja iz tega okolja. Mario Jurčević je bil podcenjen, a je svoje opravil korektno. Sodil je v mojo filozofijo napadalne igre. Magny Bagnack je igralec izjemnih potencialov, a v glavi je že imel druge izzive. Miral Samardžić je prinesel izkušnje in avtoriteto. Spomladi bo boljši. Eric Boakye ni imel padcev in vzponov. Bil je stanoviten. Tomislav Tomić je bil vodja in je nepogrešljiv. Vitjo Valenčiča usposabljamo in vidno napreduje. Z izkušnjami bo vlekel tudi boljše taktične odločitve. Še veliko rezerve je v njegovi igri. Endri Cekici je bil eden od najpomembnejših mož. Njegova igra je bila raznovrstna, je gibljiv, ima dober strel, zabija gole in je ustvarjalec. Učinek Stefana Savića bi bil lahko večji, a ga razumem. Prišel je do trenutka, ko si je zaželel nov, zahtevnejši izziv v karieri. Tu je že tretjo sezono, presegel je raven lige. Zato se je pogosto zdelo, da ni bil povsem osredotočen na tekmo. Podobno kot Bagnack. Menalo premore super talent! Ante je dal, kar sem želel. Bil je prava rešitev v napadu

V Nikici Milenkoviću imate pomočnika in sodelavca, za katerega mnogi trdijo, da je celo več kot to. Kaj vam pomeni?

On je gospod, človek z modrostjo in izkušnjami. Njegovo filozofijo in miselnost, ki jo je prejel od svojega slavnega prijatelja Johana Cruijffa, poskušamo prenesti na igrišče. Njegov vpliv je viden v načinu igre, ki jo odlikuje igra podaj. Takšen je že dlje časa tudi trend. O njem lahko govorim izključno pozitivno. Zaradi znanja in izkušenj je prevzel nadzor tudi nad mlajšimi selekcijami, ker jih želimo povezati s članskim moštvom. Mlajše igralce je treba čim prej navaditi na članski proces treningov, ker se lahko le na takšen način hitreje uveljavijo.

 

 

Zakaj ni več domačih fantov na igrišču?

Ker preprosto niso dovolj kakovostni. Prav zaradi tega je Nikica zdaj prevzel vajeti v mlajših kategorijah, da bi lahko uveljavili proces dela, ki bo mlajše vzgajal v dobre, tehnično dovršene nogometaše. Menim, da je, ne le športna, marveč splošna filozofija trenerjev težava v Sloveniji. Mlajšim igralcem so vsilili koncept poslušnosti, taktične discipline in branjenja. Namesto da bi jih spodbujali k ustvarjalnosti, da bi s svobodo v igri iskali ravnovesje med disciplino in odgovornostjo. Želim si mlade igralce, ki imajo svoj jaz, domišljijo, predrznost, česar naši igralci v primerjavi s hrvaškimi nimajo. Prav tako sem prepričan, da ne drži, da naše reprezentance ne morejo biti igrive. Ni res, lahko so. Zato je moj cilj, da bo Olimpija vselej težila k sproščeni in napadalni igri.

Si Olimpija lahko privošči, da bi izgubila enega ali dva pomembna igralca, ter ohranila šampionsko podobo in moč?

Izhajam iz tega, da bom imel za šampionsko bitko na voljo vse najboljše. Razumem pa, da bo nekdo, ki si želi oditi, tudi šel. Na primer: za Bagnacka bi iskali rezerve znotraj moštva, za Savića bi moral iskati naslednika zunaj kluba. Imam že izbranega igralca, Slovenca, ampak ga ne želim razkriti.

Mar bi lahko vse padlo v vodo, če bo januarja predsednik Milan Mandarić našel novega upravitelja?

Veliko se govori, ampak če bo prišlo do prevzema, je zadeva jasna. Pogled novih voditeljev določa vse. Ne bi bil presenečen, če bi imeli drugačne poglede in načrte, s čimer bi se moral posloviti. To je povsem normalna posledica zamenjave vodstva. Moji občutki pa so, da bo Mandarić prvi mož kluba vsaj do konca sezone.

Je krivulja Maribora s povsem drugačnim konceptom usmerjena navzdol?

Maribor bo zanesljivo nevaren tekmec za končni naslov. Ima prepoznaven slog igre in stalen koncept, ki prinaša zmage v slovenski ligi.