Slovenci niso poceni, čeprav so najmanj izkušeni

Ljubljana – Težko bi bilo prezreti klavrno podobo slovenske nogometne reprezentance na Cipru, ki je v Nikoziji delovala neorganizirano, nepovezano in zasluženo izgubila, čeprav bi v primeru obstoja videosodnika najbrž celo zmagala. Razlogov za to je več, ključni pa je »dolgočasen« za navijače, saj ni revolucionaren – Tomaž Kavčič ima na voljo zelo obetavno, a neizkušeno zasedbo.



Podoba reprezentance v marsičem spominja na izbrano vrsto, ki je v 90. letih zorela skozi selekcijsko sito Zdenka Verdenika, čeprav gre za povsem neprimerljiva rodova nogometašev. Prvi je vzniknil v času močne lige bivše Jugoslavije, aktualna ekipa je – z izjemo Kevina Kampla – proizvod »Made in Slovenija«.


 

Dražji od Bolgarije in Cipra

Primerjava štirih reprezentanc v skupini C3 lige narodov razkriva, da so najmanj izkušeni prav slovenski reprezentanti. Igralci štirih enajsteric, ki so v nedeljo pritekle na igrišči v Sofiji in Nikoziji, so različno izkušeni, imajo na hrbtu različno povprečje let, v nogah pa različno število tekem. Tudi njihove tržne vrednosti so različne. Po slednjem merilu kotira najvišje prav Kavčičeva reprezentanca – fantje, ki jih je poslal nad Ciper, skupaj veljajo 31 milijonov evrov, približno za polovico vsote Norvežanov (59,3 milijona €) in trikrat več od enajstih adutov Cipra (10,2) oziroma Bolgarije (10,3). To govori o visokem potencialu slovenske reprezentance, kar je spodbuden podatek za prihodnost.



Reprezentanca je doživela dodatno pomladitev na že opravljeno selekcijo Srečka Katanca. Potem ko je lani odšel prvi strelec rodu Novaković (80 tekem, 32 golov), je zapustil jato še najboljši asistent Valter Birsa (90 tekem 7 golov), Kavčič pa se je odpovedal Boštjanu Cesarju (101 tekma, 10 golov). Prvi del novega cikla sta izpustila eden najboljših vratarjev na svetu Jan Oblak – ta sam po sebi pomeni veliko za ekipo in sodnike – in Josip Iličić, najboljši strelec (3) in podajalec (5) v zadnjem ciklu Slovenije. Ni presenetljivo, da je Slovenija na Cipru – za nameček brez Kampla – delovala neorganizirano, njena igra pa je bila nemara najmanj gledljiva v zadnjih šestih, sedmih letih. Po treh ali štirih tekmah je težko stopiti v čevlje igralcev, kakršni so (bili) Novaković, Birsa, Cesar, Iličić, Kampl.


 

Zahović: Premladi za velike stvari

»Zelo smo pomladili ekipo, to je treba upoštevati. Reprezentanca Slovenije je specifična. Za nas veljajo drugačna pravila, ker imamo majhno bazo igralcev. Vse je vprašanje kakovosti. Igralci so premladi za velike stvari. Ogromno menjav je bilo v zadnjem času, zato reprezentanca potrebuje čas. Toda fantje imajo neverjetno veliko potenciala, verjemite!« je v pogovoru za MMC povedal Zlatko Zahović, ki ima še kako prav. Če bi vsaki od štirih ekip odvzeli nogometaša z največ odigranimi tekmami – v primeru Slovenije kapetana Bojana Jokića (92) –, so imeli po nedeljskem 2. kolu lige narodov prav Slovenci v povprečju v nogah najmanj tekem v majici reprezentance – Norveška 24,1, Ciper 17,3, Bolgarija 12,9 in Slovenija 12,7. Če bi upoštevali še podatek, koliko golov imajo skupaj na računu fantje, ki so igrali v nedeljo, bi bil rezultat podoben: Norveška 27, Bolgarija 23, Ciper 12, Slovenija 9.



Zahović je bilo denimo v času evropskega prvenstva 2000 star 29 let, na mundialu na Daljnem vzhodu še dve leti starejši. Milivoje Novaković in Aleksander Radosavljević sta igrala v Južni Afriki pri 31 letih, Robert Koren je dva meseca po mundialu dopolnil okroglih 30 let. Leo Štulac in Amir Dervišević sta prvič igrala skupaj prav v Nikoziji; prvi je bil klasični debitant, drugi je imel dotlej v nogah 45 minut igre za Slovenijo.