Ramos razočaran: Bonucci in Chiellini sta v Italiji legendi, pri nas je drugače

Prvič po 16 letih na seznamu igralcev madridskega Reala za novo sezono ni Sergia Ramosa. Za 35-letnim branilcem je čustveno leto, v katerem se je nepričakovano poslovil od štadiona Santiago Bernabeu in našel nove izzive pri ambicioznem Paris Saint-Germainu. Po prvih tednih v Parizu je prek videoklica spregovoril posebej za španske medije.

Real Madrid bo brez Sergia Ramosa drugačen. Kakšni pa so bili prvi dnevi v novem klubu?

Za mano je prekrasno obdobje, veliko let in čustev. Ostaja mi spomin na vse lepe trenutke, ki sem jih doživel, vedno je žalostno zapustiti dom, ki ti je dal toliko, a življenje je takšno. Menim, da sem sprejel velik izziv, prišel sem v veliko ekipo, katere športni projekt ima veliko prihodnost, a je že zdaj resničnost. Zelo sem srečen, vključujem se v ekipo, novo kulturo in mesto. Želja po zmagovanju je v meni še vedno zelo sveža. Upam, da bom tu vsaj pol toliko uspešen, kot sem bil v Realu. To je prava ekipa. Ekipa, v kateri sem si želel biti.
 

Je ta menjava kluba tudi neko dokazovanje? Je Real storil vse, da ostanete?

Mislim, da je oziranje nazaj vedno napačna poteza. Sem avanturist, všeč so mi izzivi, tudi s strani vodstva PSG pa sem čutil toplino, ki sem jo pred sprejetjem tako pomembne odločitve potreboval. Sem impulziven, želim se spopasti z novimi izzivi, na koncu koncev pa je zapustiti cono udobja vedno dobro za vse nas.
 

Pred enim letom ste osvojili državni naslov. Zdelo se je, da boste pogodbo podaljšali vsak hip. Videli ste se na euru, sanjali o olimpijadi, leto kasneje pa ste ostali brez eura in olimpijade, pa tudi pogodbe. Zdaj ste v Parizu. Kaj menite o zadnjem letu?

V spominu mi ostajajo tako dobre kot slabe stvari. V življenju sem slabe stvari vedno jemal kot učenje. Rad ponavljam rek: »Vse mine in vse pride!« Na koncu vedno vzide sonce, življenje gre naprej in kaj bi lahko bilo boljše od odločitve, da pridem v eno najboljših ekip na svetu, ki ima izvrsten projekt in želi zmagovati. Ponosen sem, da sem to odločitev sprejel.
 

V Parizu že dolgo odmeva ime Leo Messi. Menite, da imate prostor zanj, bi vas igranje z njim motiviralo?

Vedno sem govoril, da je Leo med najboljšimi na svetu, da ne rečem celo najboljši, a v tem primeru ni odvisno od mene. Lahko bi vam rekel tisoč stvari, a to ne bo pomenilo kaj dosti. Res pa je, da sem rad obkrožen z najboljšimi, gotovo pa bi se v moji ekipi zanj vedno našel prostor.
 

Bi Mbappeju priporočili, da nekega dne podpiše za Real?

Kot sem rekel, je Real med največjimi klubi na svetu, na zgodovinski ravni pa menim, da je najboljši. Veliki igralci morajo vsaj v nekem obdobju življenja igrati tam, a zdaj ga želim v moji ekipi. Želim zmagovati, ob sebi pa želim najboljše.
 

Predstavljajte si četrtfinale lige prvakov: tekma PSG – Real Madrid in vi zabijete gol. Bi ga proslavljali? In še – je Sergio Ramos pogrešal igranje za reprezentanco na euru?

Nikoli, nikoli ne bi proslavljal gola proti Realu. To je bolj kot karkoli drugega moja družina in v mojem srcu bo za vedno. Zato menim, da sem dolžen izkazati to spoštovanje, ki si ga tudi zaslužijo. Ne bi proslavljal niti gola niti zmage. Reprezentanca? Vedno je zelo žalostno, ko ne moreš igrati na velikih tekmovanjih. Jasno je, da sem to pogrešal. Imam to srečo, da sem igralec, ki je največkrat oblekel ta dres. Še naprej bom delal za to, da bi se čim prej vrnil. To me še vedno motivira in tega si še vedno želim.
 

Ste v zelo dobri družbi, a kaj vas bolj navdušuje – igrati skupaj z Mbappejem ali Neymarjem?

Menim, da sta oba izvrstna igralca, veselim se že igranja z Neymarjem, s katerim imam odličen odnos že več let, kljub temu, da sva igrala v različnih ekipah. A tudi s Kylianom – je igralec, ki dela razliko, trenutno je na zelo visoki ravni, ki jo dosegajo le redki. Vsi prispevajo svoj delež, na koncu koncev pa si želim le zmagovati. Na koncu je vseeno, kakšno ime je na dresu in kdo gre na zelenico. Tu moramo vsi vleči v isto smer in poskusiti pokazati predstave na najvišji ravni. Če bo temu tako, potem smo na pravi poti.
 

Menite, da se v Španiji izkušenih igralcev ne ceni dovolj? Iker Casillas je odšel skozi zadnja vrata, Andres Iniesta je bil deležen slovesnosti, a je zdaj na Japonskem …

Mislim, da imamo težavo kot država. Vidim igralce v premier league, Italiji ... (Leonardo) Bonucci in (Giorgio) Chiellini sta v reprezentanci, še vedno ju imajo za legendi, kot je bil svojčas (Gianluigi) Buffon. Skupaj bomo morali premisliti o tem. Ko ljudje v naši državi uspejo – pa naj bodo filmski igralci, glasbeniki, nogometaši, košarkarji, karkoli – bi jih ljudje morali začeli občudovati. To najbolj pogrešamo. Žalostno, a resnično. Morda se kaj spremeni z leti, a težava ostaja. Ko je govora o tujcu, je izjemen, a tudi doma imamo izjemne, ki pa jih ne cenimo. Tega nisem doživel le jaz, moramo biti samokritični in začeti bolj občudovati ljudi in biti manj nevoščljivi. Menim, da je to težava.