Po Bestu v nogometu resnično ni več kaj videti

Pele, Maradona, Ronaldo, Messi ... Kdo je najboljši nogometaš vseh časov? Kaj pa, če stvar presodimo tako, da za »all time best« razglasimo Georgea Besta. Ta v Belfastu rojeni Severni Irec, če bi bil še živ, bi na današnji dan napolnil 74. leto življenja, njegova preigravanja in smešenje nasprotnih igralcev pa pri ogledu še danes vzbujajo žogobrcarsko strahospoštovanje.

A ko pri njem ni bil le nogomet, no, pa tudi pravilno, da si dolgolase glave ni belil le z nabijanjem žoge po igriščih, temveč se je tudi preganjal s hitrimi avtomobili, lovil brhka dekleta in kozarce (z alkoholom) praznil enega za drugim. Seveda ga imajo še danes na Severnem Irskem za (športnega) boga. Na upodobitvi slikarja Michaela Browna lebdeči Best z dolgimi lasmi in brado zavzema prostor Jezusa Kristusa iz umetniškega dela slavnega Rafaela Poveličanje iz leta 1518.



Na enem od najbolj znanih slikarskih del v zgodovini umetnosti Browne sicer v svoji različici ni veliko spreminjal, zamenjal je ženski podobi na dnu. Bestovi dekleti sta zaradi Irčevega slovesa velikega plejboja povsem goli. Grob nogometnega genija iz protestantske družine je turistična privlačnost, starejši ljubitelji nogometa iz Severne Irske se še spominjajo največjega.

»Besta sem gledal igrati v živo, po njem ni več kaj videti,« pravi taksist iz Belfasta. Slavo si je priigral pri Manchester Unitedu, v časih po glasbi rokovske in nič kaj zadrte viktorijanske Anglije, njegovi vsakodnevni spremljevalci so bili še alkohol, kocka in mamila, pa ga je takšno življenje tudi po koncu nogometne poti spravilo v smrt pri zgolj 59 letih.
 

Premajhen in prešibek

Preminil je 25. novembra leta 2005 zaradi zapletov po presaditvi jeter. Zanimivo je, da ga je kot petnajstletnika njegov lokalni klub Glentoran iz vzhodnega Belfasta zavrnil, ker naj bi bil premajhen in prešibek. George Best je neskromno trdil, da le majhni otroci Erica Cantonaja lahko razglasijo za najboljšega igralca Manchester Uniteda, njega pa postavijo šele na drugo mesto.



»Če ne bi bil tako lep, bi bil boljši nogometaš od Peleja,« je še nekoč pomodroval peti Beatle, seveda tako imenovan po legendarni liverpoolski glasbeni skupini. Saj je bil rokerskega videza, lahkoživo življenje in čezmerno popivanje je le poudarilo njegovo vlogo in pomembnost v športnem glamurju. Znamenit je njegov stavek: »Ogromno denarja sem porabil za pijačo, dekleta in hitre avtomobile, drugo sem preprosto zapravil.« V današnjih časih skrajnega profesionalizma manjka prav nekaj njegove drznosti in osebne identitete.
 

Samouničevanje

No, nekdanja Bestova, sicer prva, soproga Angie, virtuoz jo je spoznal, ko je bila Playboyjeva zajčica, ima o pokojnem možu razumljivo kar precej grenko osebno mnenje. Tudi zaradi Georgeovega samouničevanja po koncu igralske kariere, psihološko zlahka razložljivega. Severnoirski bog ni bil več v samem središču športnega zanimanja, ni bil več dejaven del tega, bil je le še nekdanji s sijem legende nad glavo. A biti legendaren tudi že lahko pomeni, da so tvoji najboljši časi mimo, da si bivši.

»George se je bojeval s pritiskom, da je prva resnično slavna osebnost v nogometu. A ni imel pomoči in podpore, tudi s strani psihologov, kot jo zvezdniki imajo danes,« je omenila Angie. Ta zdaj živi z ZDA skupaj z nekdanjim igralcem hokejske lige NHL Markom Millerjem in je strokovnjakinja za program zdravega ravnovesja uma, telesa in duha.

Dodaja, da ne le alkohol, Best se je bojeval tudi s kronično depresijo. »Dvakrat je odšel na zdravljenje, a je bilo to popolnoma brezpredmetno. Vse, kar je postoril, je bilo to, da je imel ljubezensko afero z žensko, ki je delala na kliniki,« pravi Angie, ki je nogometaša, že v zatonu kariere in odvisneža od alkohola, spoznala, ko je ta igral za Los Angeles Aztecs.



Srečala sta se na zabavi v Malibuju, Angela MacDonald-Janes je Angležinja, ki se je onkraj velike luže preselila zaradi nadaljevanja poti manekenstva. Zakoncema Best se je rodil sin, danes 39-letni Calum, po treh letih zakona sta zaživela ločeno, uradno sta se ločila leta 1986, osem let po poroki.
 

Spal z vsako

Med skupnim življenjem se je tudi dogajalo, da je George za teden dni zaradi popivanja kar izginil, v postelji je končal z Angiejino najboljšo prijateljico, dvoril je celo njeni sestri.

»Dejstvo biti poročen z alkoholikom tudi tebe naredi za grozno, grdo osebo. Ko sem vsako jutro preverjala, ali je vzel tablete, ki ob mešanju z alkoholom povzročijo bruhanje, je stegnil jezik, kot dokaz, da jih je pogoltnil. A je tablete skril v razpoki med sprednjimi zobmi. Nekaj tednov pozneje sem jih našla v žepu njegovih kavbojk. Nekoč sem posegla po skrajni meri, zdrobila sem uspavalno tableto in mu jo natrosila v čaj, vse z namenom, da bi le ostal doma. Spal je 24 ur, bilo je zastrašujoče in tega nisem več nikoli ponovila,« pravi.



Ko je bil denimo sinček Calum star le tri tedne, je oče tudi za dva tedna pobral šila in kopita, da bi se opijanjal. Ko je Calum odraščal, je očeta obiskoval v Združenem kraljestvu, a se je v ZDA vedno vračal z zgodbami o besednem žaljenju in telesni zlorabi. Nekoč ga je enajstletnega George pustil samega v hotelu, le da je v gostilnah vase spet zlival na litre alkohola.


 

Ni videl dlje od svojega nosu

»Bilo je srce parajoče. Calum se je domov vračal s strašnimi zgodbami, sama pa nisem mogla ničesar reči ali storiti. Tako ali tako, tudi če bi se razjezila, se ne bi spremenilo nič. George ni videl dlje od svojega nosu, da ne govorimo o tem, da bi denimo bil pravi oče svojemu sinu. A Calumu nisem nikoli prepovedala tega, da bi ga videl. Vsak otrok potrebuje oba starša, zato sem mu morala dovoliti, da je šel po svoji poti. Če bi mu postavila kakšne ovire, bi jih gotovo želel na vsak način zaobiti,« pojasni nekdanja soproga najboljšega nogometaša vseh časov z irskega otoka.

»Ničesar ne obžalujem, kar se je dogodilo v mojem življenju. Ničesar ne bi spremenila, sin je slavna televizijska osebnost, sama pa čudovito živim. Škoda je le, ker Georgea ni več med nami, da bi to videl in doživel. A sam si je izbral svojo pot,« sklene boljša polovica družine Best, druga polovica je za vse večne nogometne čase zapisana med legende.