V nadaljevanju preberite:

Podobno kot je imel Milan Mandarić pravico oblikovati moštvo po svojih prepričanjih, jo imajo novi hrvaški fantje s – po mojem prepričanju in vedenju – slamnatim predsednikom v ozadju, Nemcem Adamom Deliusom. Bili so drzni (ali pa imajo resnično nobelovsko vizijo, kako uspešno združiti šport in posel) in šli v avanturo, ki ob znanju zahteva neizmerno veliko sreče. Podobno pravico imajo tudi drugi slovenski klubski »zasebniki«, Rus v Celju Valerij Kolotilo, kot glavni plačnik, ali Bravov oče Darko Klarič, pa (NŠ) Murin trojček Robert Kuzmič, Anton Hozjajnov, Denis Rajbar ali Matjaž Marinšek in Metod Cerar v Radomljah. Kaj pa drugi, »nezasebniki«, društveni upravljavci, ki so še bolj prebrisani in razmetavajo z novci drugih?