Olimpijino samozavest in Hadžićev stolček bi lahko zamajal svetovni prvak

Mura in Celje sta nadaljevanje ligaške sezone odprla s polnim izkupičkom, prvi tekmovalni konec tedna v 1. SNL pa bo zaokrožila nedeljska zadnja tekma 26. kola v Domžalah, kjer bo gostoval prvak Maribor. Toda najprej bodo oči televizijskih gledalcev uprte v Sežano, kjer bo danes gostovala Olimpija, jutri pa bo še derbi iz druge polovice lestvice v Sp. Šiški.



Sežana: CB24 Tabor – Olimpija (sobota, sodnik Bojan Mertik, 18): Sežanska trenutna moč je večja uganka kot Olimpijina. Ko je udaril virus sars-cov-2, je bila zastrašujoča. Razkrila je, da ima najslovitejši mož v slovenskem klubskem nogometu Mauro Camoranesi bodisi tako močno karizmo, da iz igralcev iztisne vse najboljše, bodisi trenerski talent, ki ga sicer v Italiji ni še imel priložnosti pokazati.





Ljubljanski Safet Hadžić ima karizmo, s katero je omrežil ljubljanske privržence zeleno-belih, a požel je simpatije tudi drugje po državi. Še največ v Ljudskem vrtu. Z odličnim opažanjem in občutkom za igro je Olimpijo vrnil na vrh in si povrhu naložil breme, ki ga že pošteno čuti. Predsednik Milan Mandarić zahteva izključno naslov prvaka. Želel ga je že tudi zamenjati, ampak nato bi najbrž moral po hitrem postopku pobegniti v ZDA. Zdaj muhasti pokrovitelj čaka na najmanjši Hadžićev spodrsljaj.



Glede na odsotnost kaznovanih Endrija Čekičija in Magnyja Bagnacka, na novo poškodovanega Bojana Kneževića (tudi poškodovanega in že odpisanega Vitje Valenčiča) in strahu pred (ne)uspehom ima vajeti v rokah novi in pravi kapetan Tomislav Tomić. Vratar Nejc Vidmar kljub dejstvu, da je Ljubljančan, ne premore toliko vpliva in voditeljskih sposobnosti. Hercegovca poslušajo vsi in tudi slediti mu bodo morali na igrišču, na katerem bo zagotovo viden pred svojimi vrati in tekmečevimi. Pred slednjimi lahko vse neznanke reši prvi strelec Ante Vukušić. Ali Luka Menalo, Roman Bezjak, Stefan Savić. Olimpija ima dovolj adutov.



Ljubljana: Bravo – Triglav (nedelja, Roman Glažar, 18): Tudi kri je že tekla v sila napetih medsebojnih tekmah v tej sezoni (oba sta bila doma boljša z 1:0) in tudi tretjemu dvoboju ne kaže, da bi minil izključno v športnem duhu. Vložek je prevelik in znanja premalo, da bi se eni ali drugi zanašali zgolj na taktično izpolnjevanje nalog. Oboji prav dobro vedo, da so bili uspešni le takrat, ko so se metali na »glavo«. Pa vendar; Šiškarji so doma favoriti, gostje pa so na začetku sezone vselej odlični. Ta postvirusni je že tretji začetek v tej sezoni. Še posebej pozorno kaže spremljati napadalca, domačega dalmatinskega Dinamovca Roka Baturino in gostujočega prekaljenega »tečneža« Luko Majcna. V boju za obstanek bodo njegovi goli šteli dvojno.



Domžale: Domžale – Maribor (Matej Jug, 20.30): Kot da bi začeli iz nič. Domžalčani slabši ne morejo biti, kot so bili, Mariborčani, prvič letos brez dvojca Zlatko Zahović-Darko Milanič, pa igralno ne še bolj »zateženi«, kot so bili. A pozor, lahko so še slabši, toda tudi boljši. Za novega mariborskega trenerja Sergeja Jakirovića je prvenstveni štart sila pomemben, takoj bo vedel, pri čem je – v strokovnem smislu, a še bolj pri tem, kako bodo nanj in na njegove poteze gledali navijači. Tudi športni direktor Oliver Bogatinov bo dobil »porcijo« zaušnic ali čestitk. Nekaj je res, o čemer je s kančkom žlehtnobe govoril tudi Zahović, oba sta začetnika in vajenca v tako zahtevnih vlogah. Toda manko igralskih veličin in voditeljskih podvigov še ne pomeni, da sta neustrezna za najuspešnejši slovenski klub.





Maribor je lahko tudi prvak, če bi pod dirigentsko paličico novega dvojca dosegel še kaj več, bi bila tudi ZZ in DM hitro v njegovi senci. Morda so novo mariborsko podobo razkrile tri pripravljalne tekme, enajst golov so zabili vijolični. Delno na razpotju so tudi Domžalčani: tretji del sezone morajo zdržati in se izogniti dodatnim kvalifikacijam, potem pa se na novo lotiti strategije, ki bo vrnila klub v slovenski vrh. Ne bo lahko.