Olimpiji tolažilna nagrada, glavna Domžalam

Nogometaši Olimpije so si po izgubljeni prvenstveni bitki delno zacelili rane s pokalom Pivovarne Union. V 30. finalu tekmovanja so v Kopru premagali Celje z 2:1. Izenačen dvoboj je odločil Nik Kapun v 53. minuti, pred tem sta bila strelca Đorđe Ivanović za Olimpijo v prvem polčasu in v drugem Ivan Božić za Celje. Olimpija je prišla do sedme pokalne lovorike, tretje pod vladavino predsednika kluba Milana Mandarića, svoje prve pa se je veselil trener Goran Stanković.



Drugi veliki zmagovalci razburljivega pokalnega finala so bili Domžalčani. Zaradi Olimpijinega uspeha bodo igrali v Evropi v kvalifikacijah za konferenčno ligo.

Slabih tisoč navijačev finalistov na Bonifiki je vsaj malo pričaralo nekaj starega, dobrega nogometnega vzdušja. Z odlično pripravljeno travnato površino pa je igrišče naravnost izzivalo nogometaše k spektakularni igri. Ljubljančani v postavitvi 4-3-3 so začeli odločno, se pomaknili naprej in dali vedeti, da so jezni in lačni lovorik. Zadržani ali previdnejši pristop Celjanov, ki ga je omogočala hitrejša napadalna konjenica, je bila tudi logična pri taktični pripravi trenerja Agrona Šalje. Prvih 180 sekund je bilo »na polno«, iztržek pa le en strel proti vratom – celjskim. Sprožil ga je Uroš Korun z 22 m.



Toda nadaljevanje, v katerem sta obe moštvi ohranjali velik voljni moment, je vse bolj razkrivalo igralne slabosti. Kombinatorike enih in drugih, potez za vzklike bravo, bravo, strelov in akcij z več podajami preprosto ni bilo. Še tisto, kar je bilo videti nevarno, se je bolj ali manj končalo v jalovem slogu.
 

Kapun v prefinjenem slogu

Olimpija je bila vendarle tista, ki je hotela in poskušala več, in za to je bila tudi nagrajena po dobre pol ure. Radivoje Bosić je z desne strani iskal bojevnika št. 1 med zeleno-belimi Andresa Vombergarja, našel pa ... Đorđe Ivanović je, ne kriv ne dolžen, prišel do žoge, ki jo je izpustil Žan Zaletel, misleč, da nikogar ni za njim. Njegovo darilo in »zicer« je Ivanović spremenil v gol šele v drugem poskusu, prvega mu je v dvoboju ena na ena ubranil Matjaž Rozman. En Olimpijin gol je bil tudi realen odraz razmerja sil v prvih 45 minutah.



Drugi polčas se je začel v sanjskem slogu. Celjani so tako rekoč iz slačilnice izpeljali akcijo za izenačenje. Žan Benedičič je bil ključni režiser s preigravanjem po sredini in podajo za strelca Ivana Božića s 14 metrov. Bolje za navijaški okus skoraj ni moglo biti. Tekma se je »snela z verige« in sprožila hiter zasuk Ljubljančanov. Ivanović je z leve strani začel prodor proti sredini in pri tem izgubil nadzor nad žogo, a se je ta nekako le znašla pri osamljenemu Niku Kapunu na robu kazenskega prostora, ki je s prefinjenim strelom zadel levi zgornji kot Rozmanovih vrat.



Igra se je nato vendarle umirila, tudi Celjanom je za odločnejši juriš za izenačenje zmanjkovalo moči in tudi kakšna poteza, s katero bi iz takta vrgla postavljeno ljubljansko obrambo. Ta je zdržala vse pritiske. Česar ni, je prečka. S prefinjenim lobom jo je zadel Božić.

Zeleno-beli dan v Kopru so s pokalno lovoriko začinile še Olimpijine nogometašice, ki so po strelih z bele točke premagale državne prvakinje, ekipo Nona Pomurje Beltinci s 5:3 (0:0, 1:1, Vindišar 84.; Kolbl 50.)