Olimpija v Fazaneriji ni plesala v ritmu valčka, ampak po taktih težkega metala

Boljše preizkušnje in soočenja s slovensko ligo si četrti trener Olimpije v sezoni Zoran Barišić ni mogel zamisliti. V nabito polni soboški Fazaneriji je Olimpija plesala valček do gola Roka Kronavetra v 30. minuti, nato pa tekmo odplesala v težko-metalskem ritmu. In s težko prigarano zmago.

»Verjeli ali ne, pričakoval sem takšno tekmo. In tudi zares zelo, zelo dobrega tekmeca. Pokazali smo, da lahko zmagamo tudi na takšen način, torej prek nasprotnih napadov. Moštvo je pokazalo velik značaj, toda lahko je veliko boljše,« je ob debutu v 1. SNL povedal Dunajčan, ki ga je v Murski Soboti pričakalo vzdušje in tekma iz nekega drugega in že pogrešanega obdobja: ko je bilo vsako gostovanje podobno bitki na nož, boju za vsak centimeter igrišča, polno čustvenih dvobojev s povišano strastjo, z udarci ...

Vombergar-Kronaveter

Olimpija je tekmo odprla zanesljivo, s posestjo žoge in ustvarjalnostjo v igri, kolikor jo je le omogočalo izjemno neravno igrišče. Ni bilo lahko, razen za mojstre, kakršen kot je Rok Kronaveter, in nepopustljive borce z močjo, kot jo ima Andrej Vombergar. Prav ta dvojec, ki je nagnil jeziček na tehtnici na Olimpijino stran po slovesu trenerjev iz Beograda, je v 30 minuti zrežiral vodstvo. Macky Bagnack je z desne poslal predložek, Vombergar je s prsmi spustil žogo do Kronavetra, ta pa je, ko je vrgel iz igre enega od domačih branilcev, z roba kazenskega prostora neubranljivo in s pomočjo desne vratnice premagal Matka Obradovića.

Gostitelji so se prebudili ob koncu polčasa in prav lahko bi šli na odmor izenačeni, če bi včeraj preslabi sodnik Damir Skomina pokazal na belo točko. Nihče v ljubljanskem taboru mu tega ne bi očital, Matic Črnic je nespretno igral z roko po podaji z desne strani. Ker Skomina ni sodil ničesar, je domače navijače spremenil v sovražnike, sebi pa pripravil slabo izhodišče za drugi polčas.

»Preveč smo bili spoštljivi, stali smo daleč od tekmecev,« je razlog za pasivnost v prvem polčasu pojasnil domači trener Ante Šimundža, ki je za drugega tako nabrusil igralce, da so od prve minute po igrišču začeli stiskati, tepsti na meji sprejemljivega in loviti goste. Da se bodo Ljubljančani znašli v zagati, je bilo vidno takoj. Kronaveter je zaradi slabosti ostal v slačilnici, krhki Suljić je stopil v prevelike Mariborčanove čevlje. Ni bil slab, a en postaven fant manj, povrhu še tehnično dovršen, v ljubljanski postavi se je močno poznal. »Načrtovali smo, da bi še bolj prevzeli pobudo, nadzorovali igro z enostavnimi podajami in da ne bi prehitro izgubljali žoge,« je bojevniški drugi polčas, v katerem je bila Mura agresivna in premočna, ocenil Barišić. V 70. minuti je bila tekma že na robu kaosa, ko je Matic Maruško s pobalinskim prekrškom nad Suljićem zakuhal petelinjenje. Skomina se je rešil, izključil Dina Štigleca in Luko Šušnjaro, a strasti do konca ni umiril. Slaba dnevna forma je razkačila navijače in igralce, a tudi Ljubljančani niso bili zadovoljni z njegovimi odločitvami.

Branko Ilić: Takšno Muro je SNL pogrešala

»Občutki po porazu niso dobri. Ko smo se postavili višje, smo bili boljši in po izključitvi še boljši. Zaradi tega mislim, da izid ni pravičen. Neodločen razplet bi si zaslužili. Po tekmi se mi je Skomina opravičil, ker ni pokazal na belo točko. Pokazal je svojo veličino,« je bil iskren Šimundža.



Olimpija je zmago potrdila iz nasprotnega napada, ko je Mura tvegala do skrajnosti. Strelec Marko Putinčanin je zaključil nasprotni napad, ki sta ga s svojima podajam oplemenitila Črnic in Suljić. Najboljši opis tekme z manj prefinjenih potez sijaja, a zelo poštenim pristopom, srčnostjo in drugim, kar daje privlačnost tekmi, je strnil ljubljanski kapetan Branko Ilić.
»To je bila prava tekma in Mura, ki jo je 1. SNL pogrešala. Od vrnitve v Slovenijo še nisem igral takšne tekme. Mura je bila v drugem polčasu boljša, mi pametnejši. Tudi mi smo že izgubljali takšne tekme,« je povedal včeraj zanesljivi in neprebojni Ilić.