Olimpija ima boljše igralce kot Maribor

Jesenski dvojec najboljših v 1. SNL, prva Olimpija in drugi Aluminij, je imel najbolj izstopajoče nogometaše. V kombinirani najboljši enajsterici jeseni, razdeljeni na prvo, ki so jo sestavljali igralci Olimpije in Maribora, ter na drugo, ki so jo sestavljali preostali igralci iz osmih klubov, se je znašlo po šest Ljubljančanov in Kidričanov v postavitvi 4-2-3-1.

Vratar: Jasmin Hadanović (Maribor), Luka Janžekovič (Aluminij): Mariborski veteran je branil le 524 minut. Prejel je dva gola. Kljub vsemu je v 42. letu starosti mlajšima kolegoma, Nejcu Vidmarju in Kenanu Piriću, pokazal, zakaj je št. 1. Vidmar in Pirić sta bila preslaba. Kidriškemu vratarju Janžekoviču se je povsem ponesrečila tekma proti Mariboru, zaradi poškodbe je branil tekmo manj od moštvenega kolega Matije Kovačića, toda v obdobju, ko se je gradil močan Aluminij, ki je prejel tudi najmanj golov.



Desni bočni branilec: Denis Klinar (Maribor), Nemanja Jakšić (Aluminij): Vijolični rezervist je zasenčil moštvenega kolega Martina Milca. V obdobju najboljšega Maribora je izkoristil Milčevo poškodbo. Ljubljanski izzivalec Eric Boakye je bil šele od 12. kola prvokategornik. Jakšić med drugimi ni imel enakovrednega tekmeca.

Desni srednji branilec: Miral Samardžić (Olimpija), Matic Maruško (Mura): Olimpijin škofjeloški Jeseničan je vse prej kot hitrih nog, prišel je z zamudo in z manj treningi, a pri Mariborčanih jeseni niso imeli resnega tekmeca. V uglašenem soboškem orkestru je imel Maruško nepogrešljivo vlogo.



Levi srednji branilec: Magny Bagnack (Olimpija), Ilija Martinović (Aluminij): Kamerunec je naredil več neumnosti (a manj napak) kot mariborski tekmec Špiro Peričić. Ko je izpeljal tekmo brez napak, je bil odličen prodajni eksponat. Črnogorec Martinović je bil čvrst in moštven, včasih pa preveč srčen. Čustva so ga znala zapeljati v napake.

Levi bočni branilec: Mario Jurčević (Olimpija), Tadej Vidmajer (Celje): Oba sta bila tako rekoč brez konkurence. Nista bila odlična, ampak na tem položaju v Sloveniji (tudi drugod) vlada igralna suša oziroma povprečje.

Desni zadnji zvezni igralec: Blaž Vrhovec (Maribor), Dejan Petrović (Aluminij): Koliko pomeni Vrhovec, je bilo vidno takrat, ko ga ni bilo v moštvu ali na igrišču. Za dve, tri tekme je bil še nadomestljiv, več ne. Mladi Petrović, resda z zajetno prvoligaško kilometrino, je bil jeseni najboljši.



Levi zadnji zvezni igralec: Tomislav Tomić (Olimpija), Matic Vrbanec (Aluminij): Če obstaja kdo, ki nima enakovredne zamenjave, je to Tomić. Tudi jeseni je bil eden ključnih mož zeleno-belih. Raznovrstnost in igralna inteligenca sta bila najmočnejša Vrbančeva aduta.

Levi bočni napadalec: Rudi Požeg Vancaš (Maribor), Dario Vizinger (Celje): Rudi ali Stefan Savić? Rudi! Šteje učinek in v tem (6 golov in 6 podaj proti 4 golom in podaji) je Belokranjec krepko prekašal avstrijskega Srba, ki lepo preigrava. Požeg Vancaš je Maribor povlekel iz prve krize. Drugi najboljši strelec lige, Vizinger, je pravzaprav prvi »špic«. Poleg občutka za gol se je odlikoval z veliko gibanja. Da ima dar za kombinatoriko, je le prednost.

Drugi napadalec: Rok Kronaveter (Maribor), Mitja Lotrič (Celje): Najboljši mariborski strelec je zmagovalec dvoboja z deset let mlajšim, hitrejšim in popolnejšim Endrijem Cekicijem, saj bi Maribor brez njegovih golov že čestital Ljubljančanom za naslov. Celjski Prekmurec je bil vražji fant, strelec, podajalec in igralec, ki je rušil dogovore in načrte tekmecev.



Desni bočni napadalec: Luka Menalo (Olimpija), Mihael Klepač (Aluminij): Hrvata sta sodobna tipa bočnih napadalcev, ki jih odlikuje igra v globino in neposredno proti vratom. Nista se zadovoljila le s stranskima vlogama ali da bi bila zgolj podajalca, marveč sta iskala gol. Menalo v mariborskem kolegu Dinu Hotiću tudi zaradi različnega igralnega sloga ni imel enakovrednega tekmeca. Menalo je lahek igralec, Klepač ima silo.

Srednji napadalec: Ante Vukušić (Olimpija), Predrag Sikimić (Tabor): Hvala Olimpija, hvala Safet Hadžić, hvala soigralci. Tako bi se lahko zahvalil najboljši strelec jeseni Vukušić, ki je bil celo glavni osmoljenec, da je razlika pred Mariborom za dve, tri točke premajhna. Povratnika v resnejši nogomet so v enega od junakov prvega dela prvenstva spremenili soigralci, njegova odlika je bila, da se jim je znal prilagoditi. Bil je tudi marljiv. Srbski veteran pri Taboru je bil eden najkoristnejših igralcev. Je napadalec starega kova, »sidraš«, telesno močan, odličen v igri z glavo, avtoritativen.

Trener: Safet Hadžić (Olimpija), Slobodan Grubor (Aluminij): Za prijatelje in kolege »Hadžo« je vztrajal z igro in si pridobil simpatije, a izgubil točko ali dve. Grubor je po učbenikih najprej zložil obrambo, ki je utrdila samozavest, ta pa je na koncu prinesla spektakularne in učinkovite igre.