Milan Mandarić že sanja o ligi prvakov, a najprej je treba biti najboljši doma

Ljubljana – Nastopilo je nepredvidljivo obdobje Milana Mandarića. Prvi mož Olimpije, vodilnega moštva v 1. SNL, je prišel do zaključka, da si s trenerjem Safetom Hadžićem ne more obetati uvrstitve v nogometno ligo prvakov, zato išče primernega kandidata za preboj v raj.

Kaj je res v zvezi s kombinatoriko na trenerskem položaju, so v klubu pojasnili tako, da o tej temi predsednik (še) nima komentarja. Trener Hadžić je bil bolj odkrit.

»Predsednik mi je pojasnil svoj pogled, po katerem mi je bilo jasno, da me ne vidi kot dovolj izkušenega trenerja, ki bi moštvo lahko popeljal skozi kvalifikacije v ligo prvakov. Zdaj lahko le čakam na njegovo odločitev o tem, ali mi bo zaupal do konca prvenstva in morda tudi v kvalifikacijah za LP ali pa me bo zamenjal še pred nadaljevanjem prvenstva,« je morda kar preveč stegnil jezik Hadžić, ki ima v podpori navijačev, rezultatih in spodobni igri najmočnejše argumente.

A očitno še ne tako močne, da bi z dnevnega reda predsednikovih opravil odstranil menjavanje trenerjev.

Trije so bili v LP, vsi vijolični

Predsednikove kadrovske vragolije so tako rekoč rdeča nit njegovega že petega leta delovanja v Ljubljani. Tudi ta, ki se mu je utrnila čez noč – menda pa po vztrajnem nagovarjanju njegovega večnega svetovalca Mladena Rudonje in tudi drugih zastopnikov trenerjev s priporočili »champions league« –, je posledica nezaupanja v vse, kar se dogaja v klubu in okrog njega.



Toda Mandarić in njegovi svetovalci imajo dve veliki težavi, prva je, da mora Olimpija najprej opraviti z domačimi tekmeci, če se sploh želi zbližati z mislijo o LP. Ko bo (če bo), bo prišla na vrsto še zahtevnejša naloga.

Kdo od kandidatov za trenerja ima v osebni izkaznici uvrstitev v ligo prvakov in je na voljo za drobiž? Najbližje sta dva in prihajata iz nasprotnega, mariborskega tabora. Ante Šimundža je vpleten v projekt Mure, Darko Milanič je prost, toda usmerjen proti Arabskemu polotoku, kjer lahko iztrži krepko več denarja, kot mu ga lahko da Mandarić. Od slovenskih strokovnjakov ima izkušnjo z najmočnejšimi le še prvi, ki je popeljal Maribor v LP, 67-letni Bojan Prašnikar. O tujcih iz južnih krajev raje ne kaže veliko razmišljati. Strokovnjaka, ki sta Crveno zvezdo in Dinamo uvrstila v ligo prvakov (Vladan Milojević in Nenad Bjelica), sta iz višjega razreda in finančno nedosegljiva. Če bi bilo mogoče, pa bi Mandarić najraje pripeljal kakšnega od svojih angleških trenerjev. Kot je, na primer, pred leti že sanjal o prijatelju Harryju Rekdnappu.

Prodal nepremičnine in oživel ambicije

V prvem obdobju pandemijske osamitve je bil Mandarić precej nejevoljen, ker se ni mogel vrniti k družini v ZDA, Hadžić je bil tedaj nedotakljiv. V drugem obdobju je že napovedal slovo od Olimpije, v tretjem pa si je po nekaterih poslovnih uspehih s prodajo nepremičnin očitno povrnil ambicije in začrtal kar uvrstitev v ligo prvakov. Kakšno potezo bo povlekel glavni plačnik zeleno-belega nogometnega – spet – cirkusa, ki mu je povrhu uspelo prepričati igralce o znižanju plač in na splošno Olimpijin predragi ustroj spustiti pod pet milijonov evrov, je vprašanje vredno stavniške ponudbe.



Mandarićeva nepredvidljivost je znana tudi iz sezone 2017/18, v kateri je Olimpija osvojila obe lovoriki. Igor Bišćan je bil po tekmi 28. kola proti Celju (1:1) tako rekoč že odstavljen. Olimpija je imela le tri točke prednosti pred Mariborom (64:61). Bišćan je ostal ter s kančkom sreče osvojil prvenstvo in nato zanesljivo še pokal. Še ena, morda bolj zanimiva vzporednica: Bišćanova Olimpija je imela pred Mariborom po 25 kolih sedem točk prednosti (59:52), kolikor jih ima Hadžićeva zdaj (50:43).