Milan Mandarić in jaz imava vsak svoje skrbi

V vrnitvi pozornosti v ligaški nogometni ritem ima glavno besedo Olimpija. Njen predsednik Milan Mandarić se je vrnil iz ZDA in se takoj soočil z ne prav spodbudnim stanjem v organizacijskem ustroju. Veliko bolje kaže Olimpiji na igrišču: v 14. kolu, v katerem bo v soboto v Stožicah gostoval Rudar, vstopa z dvema točkama prednosti pred Mariborom in Aluminijem. Mož, ki je ta čas še posebej izpostavljen v dobrem in slabem, je trener Safet Hadžić.

Za vas se je teden začel z neprijetnim sporočilom disciplinskega sodnika, ki vas je zaradi ostrega jezika kaznoval s tremi tekmami prepovedi vodenja moštva. Dve tekmi bo počival tudi rešitelj v Kranju Jucie Lupeta. Ste se pritožili na tako skrajen sklep?

V klubu se nismo odločili za takšno potezo, ker sem se že takoj opravičil in pojasnil, zakaj sem se tako čustveno odzval. Kazen je bila prestroga, pri čemer disciplinski sodnik ni upošteval, da sem bil sploh prvič v disciplinskem postopku. Ostajam tudi pri oceni, da si Jucie Lupeta ni zaslužil rdečega kartona.

 

Bo vaša odsotnost ob igrišču moteča za igralce?

Prepričan sem, da zaradi tega ne bo težav pri vodenju moštva na tekmi, saj s pomočnikom Nikico Milenkovićem odlično sodelujeva. Ne bojim se, da ne bi znala izpeljati načrta. Nazadnje, ne bom odrezan od tekme, le na tribuni bom sedel. Morda bom imel še boljši pogled na tekmo, videl več in ustrezno ukrepal.

Predsednik se je vrnil iz ZDA. Sta se temeljito pogovorila o sedanjosti in prihodnosti?

Ni potrebe, on ima svoje skrbi, jaz svoje. Moje so povezane z moštvom, s čim boljšo formo igralcev, igro in pripravo za tekmo. O drugih stvareh ne želim razmišljati ali se z njimi obremenjevati. Če bi preusmerjal misli od dela na igrišču, bi si nakopal samo še nepotrebno breme. Tega pa nočem, čeprav se zavedam, da smo 'okuženi' z zunanjimi vplivi in da jih ne moremo kar tako obiti.

 

Kako se na treningih odzivajo nogometaši?

Različno. Na nek način je takšno stanje odlično za prepoznavanje značajev, saj se vsak posameznik odziva drugače. Takšne razmere so tudi odlične za trening samodiscipline. Meni po malem ustrezajo, saj še bolj spoznam moštvo in posameznike, kdo je pri stvari, na koga lahko računam in kdo je pripravljen iti v bitko, a tudi vem, da je težko ohranjati zbranost, zadovoljstvo, motivacijo ... Da, to je poseben izziv.

 

Navijači se lahko po malem tolažijo, da bodo Olimpijo v ponedeljek še videli na vrhu lestvice, saj ji proti moštvom iz spodnje polovice gre kot po maslu. Ali zadnji Rudar lahko preseneti, kot je v pokalnem tekmovanju?

Ne bi smel in upam, da ne bo. Podcenjevali ga ne bomo, lotili se ga bomo kot vsakogar v tej sezoni – z napadalno igro in z znanjem. Naša filozofija je znana, če se je bomo držali, razplet ne bi smel biti vprašljiv. Kakorkoli seštejem pluse in minuse, pridem do tega, da smo sami sebi bolj nevarni, kot bi nam lahko bil Rudar. Se pa zavedam, da nesreča nikoli ne počiva.

 

Reprezentančni odmor ste izkoristili za prijateljsko tekmo proti italijanskemu prvoligašu Bologni. Razšli ste se z 2:2 (strelca sta bila Lupeta in Cekici), kako pa ste bili zadovoljni z izvedbo na igrišču?

V ospredju je bila igra, želel sem, da si povrnemo naše znane odlike, pozitivno vznemirjenje in sproščenost, dvignemo raven igre, da izboljšamo avtomatizme, natančnost ... V tem je bila tekma uspešna.

 

Že več kot mesec dni se za prvo tekmo pripravlja odmevna Dinamov okrepitev Bojan Knežević. Je napočil trenutek za njegovo predstavitev?

Je blizu nastopa, toda kot vselej doslej imam več skrbi s tem, koga od tujcev, Magnyja Bagnacka, Erica Boakyeja, Marka Putinčanina ali Endrija Cekicija, bom moral pustiti na tribuni. Bojan Knežević je potreboval nekoliko daljše obdobje, da smo ga spravili na raven, ki mu bo omogočala, da se bo lahko predstavil kot igralec z dodano vrednostjo. Sicer je odličen nogometaš, nekoliko svojeglav, a je lahko v vlogi zadnjega zveznega igralca in morda tudi v bolj ustvarjalnejši velika okrepitev. Zaradi kazni Jucieaja Lupete v napadu potrebujem več raznovrstnosti.