Messi bo v Parizu tako uspešen kot v Barceloni

Južnoameriški varovanci trenerja Mauricia Pochettina so šele v petek zjutraj odigrali zadnje tekme oktobrskega cikla nogometnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo, a PSG že zvečer brez Lionela Messija, Neymarja in druščine čaka dvoboj francoske lige. Pochettino je v hotelu, kjer po decembrskem prihodu v klub še vedno prebiva s pomočniki, med katerimi je tudi njegov sin Sebastiano, spregovoril za španski radio Cadena Cope.

Kako se spopadate z intervjuji kot trener tako uglednega kluba?

Iz izkušenj se naučiš osredotočenosti na vsako besedo in zavedanja posledic. Višje ko si, večji je odmev. PSG je v rangu Reala iz Madrida, Barcelone, Bayerna ali Manchester Uniteda. Višje od tega ne gre, pod drobnogledom je vsaka beseda. Težava je tudi v interpretaciji: včasih nekaj rečeš, a tega ne poveš dovolj odločno ali jasno, in ne preneseš tistega, kar si želel povedati. To ima nato lahko posledice, ki si jih niti ne predstavljaš – kot bumerang se ti vrne že kakšna nedolžna izjava.

Ne vem, če se je včasih pomembneje pripraviti na intervju ali na tekmo? Potrebno se je pripraviti na tekmo, a tudi na dogajanje pred in po tekmi ...

Pripraviti se na nogometno tekmo je za nas trenerje lahka naloga. Prej se je zdelo, da je to nekaj najpomembnejšega in najtežjega za trenerja. A na koncu spoznaš, da so vsi trenerji sposobni pripraviti tekme – na taktični ravni, na ravni idej, na ravni metodologije … Strokovni štab je za to pripravljen na dnevni ravni. A najpomembneje je najti skupino igralcev, ki verjamejo vate, skupino igralcev z idejo, da jim je prioriteta nogomet, kjer sta trud in uživanje praktično na isti ravni. Strinjam se, da je najtežje nadzirati dogajanje izven nogometa. Zelo je potrebno biti previden, da tvoje sporočilo vedno pride na drugo stran.

Kako je voditi toliko zvezd, ki imajo poleg nogometnih še veliko ostalih obveznosti? Jih nadzirate vi, kako se s tem spopadate skupaj z igralci?

Mi kot strokovni štab sodelujemo pri odločanju, seveda. Odločitve sprejemamo v skladu z obveznostmi, ki jih imajo igralci v pogodbah s klubom. To je pomemben del nogometnega posla. To, da imamo velike zvezde, od nas tudi terja odgovornost in zavezo v smislu trženja kluba in podobe posameznikov. S sodelavci smo se ob prihodu zavedali, da moramo biti fleksibilni v tem pogledu. Da lahko ima PSG takšne prihodke, potrebuje velike igralce in velike figure, a obstajati mora tudi razumevanje, da so te velike figure v službi zahtev, ki jih ima dandanes ta posel. Želimo biti čim bolj fleksibilni, da bi olajšali življenje našim igralcem, a tudi klub razume, da potrebujemo vsaj minimalno manevrskega prostora, da lahko opravljamo naše delo – treniranje. Želimo doseči pravo ravnovesje, ki bi nam omogočilo doseganje končnega cilja. A da bi bili finančno vzdržni, mora biti poleg finančnih prisoten tudi športni uspeh.

Fantje dobro trenirajo?

Da, dobro.

Vam jih nikoli ni potrebno ošteti? Jih lahko sploh oštejete?

Poglejte, odvisno je od situacije, od odnosa, ki ga imaš, od tega, kaj se dogaja. Rekel bi tudi, da moj in naš slog ni oštevanje. Mislim, da glede na raven, na kateri se gibljemo in glede na raven talenta v ekipi ter njihove inteligence, je lepo povedana stvar vedno najbolje sprejeta. Ne želim reči, da kakšen dan ne pride do povišanih tonov in da se igralci ne ujezijo in se s kakšno našo zamislijo ne strinjajo. Tako kot v vsaki družini so dobri trenutki in tudi takšni, ki niso najboljši. Govorimo o PSG, o najvišji ravni, a se to dogaja, tako kot se mi je dogajalo prej v Southamptonu in Tottenhamu.

Pochettino v pogovoru s sodelavci med četrtkovim treningom. FOTO: Franck Fife/AFP

Kdaj bo debitiral Sergio Ramos?

Ne gre za vprašanje, ki je v rokah Pochettina. Sergio je v procesu okrevanja, žal še ni začel trenirati z ekipo, a je blizu. Že od prve novinarske konference govorimo, da ga bomo nadzirali s pomočjo naše zdravniške službe in službe za telesno pripravo, da bi se lahko vrnil v najboljši formi. Težava je, da še ni začel trenirati z ekipo, nato bomo videli, kdaj bo lahko dosegel raven pripravljenosti soigralcev.

Mbappe … Kakšen je?

Je dober, miren fant, fant z veliko osebnostjo in zelo družabnim karakterjem. Zelo rad se druži, gre za fanta, ki ima jasne ideje in ki mu je všeč nogomet. Ima 22 let, a je že zelo zrel. Uživam v tem, da sem z njim.

Lahko v takšni situaciji, ko je toliko govora o njegovi prihodnosti, igra stoodstotno?

Nimam nobenih dvomov. A v življenju nikoli ne vemo, kako točno se bo neka stvar razpletla. Verjamem pa, da se lahko Kylian spopade z vsakim izzivom v prihodnosti.

Bi ga lahko o podaljšanju pogodbe prepričala osvojitev lige prvakov?

Na koncu koncev, ko podpišeš pogodbo, imaš enake pravice in obveznosti tako prvi kot zadnji dan. Igralec ima pogodbo do 30. junija 2022 in možnosti, da bi si lahko premislil, še obstajajo. Igralcev ne moreš podcenjevati, imajo ljudi, ki jih obkrožajo, jim svetujejo ... Na koncu pa se odločijo sami. Klub bo storil vse, kar je v njegovi moči.

Morebiten finale PSG – Real Madrid v ligi prvakov …

Upajmo!

Enajstmetrovka, zadnja minuta … Streljal bo Mbappe. Bi mu to dovolili?

Zakaj pa ne?

Če pa bi morda lahko čez dva meseca odšel v Real?

Niti malo ne dvomim v njegov profesionalizem. Do zadnjega dne, pa če bo to do 30. junija 2022 ali še pet ali deset let več, bo stoodstotno profesionalen. O tem nikoli ne bom dvomil, nikoli ne bi dvomil v nobenega nogometaša. Lahko zadene ali ne, a njegova namera bi bila zmagati z grbom, ki ga nosi na prsih svojega dresa.

Mbappeja jasno vidite kot številko ena svetovnega nogometa po slovesih Lionela Messija in Cristiana Ronalda?

Ne dvomim, da je že zdaj na tej ravni, srečo pa imamo, da ga imamo tu z Neymarjem in Leom. To je ogromno zadovoljstvo za PSG, da imamo vse tri skupaj, pa tudi mi smo zelo srečni, ko jih lahko spremljamo na vsakem treningu. A to je vprašanje z zelo očitnim odgovorom – jasno je, da je eden največjih talentov, ki je že sedanjost, povsem jasno pa seveda tudi prihodnost.   

Ni ga niti med prvimi petimi favoriti L’Equipa za zlato žogo. Kaj menite?

Res, kdo pa so, nisem videl?

Messi, Cristiano Ronaldo, Jorginho, Karim Benzema in Robert Lewandowski.

Messi.

Jasno. Če ne bi trenirali Messija, koga bi izbrali za dobitnika letošnje zlate žoge?

Če ne bi treniral Messija, bi rekel Messi. Veste, zakaj? Ker sem odgovoril iz srca. Vedno povem, kar čutim. Brez dvoma bi moral dobiti zlato žogo. Na drugo mesto postavljam Roberta Lewandowskega, na tretje pa Cristiana Ronalda.

V minuli sezoni lige prvakov je PSG na prvi stopnički izločilnih bojev ustavil Lionela Messija (na fotografiji desno) in Barcelono. Takole sta se po tekmi na Camp Nouu pozdravila oba Argentinca. FOTO: Lluis Gene/AFP

Veliko privržencev nogometa je začelo navijati proti PSG. Čutite to?

Seveda, živimo tudi v obdobju, ko so čustva v družbi razgreta. Ta virus, zaradi katerega smo noreli in še kar norimo, je vse skupaj še poslabšal. Vidijo se posledice, predvsem finančne, a seveda tudi na drugih področjih. Ni lahko, mi pa smo klub, kjer se zdi, da je vse lahko, da živimo v izobilju in postali smo jasna tarča v svetu nogometa. A smo le nogometna ekipa … Včasih se preveč govori na prvo žogo, ko pa so v prejšnjih obdobjih drugi veliki klubi – ne bi o imenih –, ki so bili vedno deležni finančnih ugodnosti. PSG zdaj ne počne nič slabega, mislim, da smo poleti celo najmanj vložili v okrepitve. Kupili smo Achrafa Hakimija in nikogar več, vsi ostali so prišli brez pogodbe ali na posojo. Zapravili smo 0 evrov. Koliko pa ostali? Naj pogledajo in morda bodo presenečeni.

Vas ta pritisk, da morate osvojiti ligo prvakov, teži?

Ander Herrera je pred tekmo z Manchester Cityjem lepo povedal, da mora PSG sanjati o ligi prvakov, ne pa jo dojemati kot breme. Tu so tudi drugi klubi: Madrid, Liverpool, Manchester City, Chelsea, Bayern, ki imajo vse za to, da te premagajo. Mi, ki smo v klubu, sanjamo, a v nogometu ne moreš čutiti neke nuje. Nogometaš mora igrati z željo, s sanjami, da nekaj osvojiš. Na SP 2002, ko je bila Argentina kot država v veliki krizi, smo igrali z nekim pritiskom, češ da lahko osrečimo državo, da je to edina možnost za ljudi. Pod tem bremenom smo izpadli po skupinskem delu. Ko je veliko razmišljanja o nujnosti, se talent manjša in na koncu tudi izgine. Narediti moramo mehurček, v katerem bo liga prvakov predstavljala naše sanje.

Kdo je favorit?

Zame Chelsea, ker je branilec naslova in ga je potrebno spoštovati. Pa še okrepil se je, vložili so veliko več denarja kot mi. Tisti, ki bi si ga moral želeti premagati vsak klub, je letos Chelsea.

Kako so potekala pogajanja za prihod Messija? Kdo je poklical koga?

Če sem iskren, res ne vem. Leonardo me je poklical in rekel, da se je ponudila priložnost. 'Ti je všeč ali ne?' me je vprašal. Zelo sem bil zadovoljen, da me je poklical in vprašal … (smeh) Odvrnil sem: 'Je to vprašanje ali kaj?' Mislil sem, da gre za šalo. Nato me je vsak večer obveščal o razvoju dogodkov, več od tega pa res ne vem. Z Messijem sem govoril šele po tem, ko je bilo že skoraj vse dogovorjeno. Imel je jasno idejo, da bo prišel v PSG in v Pariz.

Je delati z Messijem tako, kot ste si predstavljali?

Tako kakovostne nogometaše si nemogoče predstavljaš, dokler jih ne vidiš trenirati pred sabo. Ko vidiš to kakovost, pa si res navdušen, ko vidiš, kako je miren, kako se obnaša … Res ga je užitek imeti v ekipi.

Tu ga bodo precej bolj tepli, kajne?

Igra se morda bolj na telo kot v Španiji. Drugače je, toda ne dvomim, da se je dobro prilagodil in da bo s časom, ko bo bolj spoznal sebe in prvenstvo, dosegal takšne številke kot v Barceloni, brez vsakršnega dvoma.

Kako je Neymar, ste slišali za njegove izjave o tem, da bi lahko na SP 2022 nastopil zadnjič?

Govorila sta z Leonardom (športnim direktorjem, op. a.), enostavno je povedal tisto, kar mu je v tistem hipu ležalo na duši. Pri 29 letih je eden od najboljših nogometašev na svetu. Že od mladih nog je pod tem pritiskom, da mu morajo na igrišču uspevati velike reči. Neverjetno psihično močan je, ima tudi karakter, a je tudi zelo čuteč. Njegova odlika je, da je vedno iskren in pove resnico. Od prvega trenutka, ko si z njim, govori iz srca. Nikakor ne dvomim, da želi ostati v Parizu in se dokazati. Klubu želi prinesti ta naslov v ligi prvakov, ki si ga tako želimo.

Je enako trenirati PSG kot Espanyol ali Tottenham?

Če bi rekel, da je, bi to lahko nekdo dojel kot nespoštljivo. Odmevnost ni enaka.

Kaj pa vaše delo? Se je kaj spremenilo? Kako ravnate z nogometaši? Vicente del Bosque je vedno govoril, da je treba z vsakim ravnati drugače ...

A ne zaradi imena. Človeške lastnosti moraš spoznati pri vsakem posamezniku. Vsi si na človeški ravni zaslužijo enako raven spoštovanja. A jasno je, da obstaja hierarhija – Messi, šest zlatih žog … To ni enako kot nek mlad nogometaš, ki pride trenirat s člani. Spoštovanje na človeški ravni je enako do vseh, ne glede na ime in uspehe.

Bi vam ustrezalo, da bi prestavili tekmo z Angersom?

Kot trener PSG bi seveda rad imel na voljo vse igralce. To je v rokah Mednarodne in Evropske nogometne zveze, vodstev prvenstev ... To je boj, v katerem se hitro ujeziš. Je pa težko najti dogovor, ki bi ustrezal vsem. Igralci pa imajo po mojem mnenju ne le pravico, temveč tudi dolžnost igrati za svoje reprezentance. Razumem vse vpletene, a to so posebna leta, posebni trenutki, ki se jim moramo prilagoditi.

Boste še naprej živeli v hotelu?

Iščem si hišo, moral sem počakati, ker je klub najprej pomagal poiskati nastanitev igralcem. Prej, v obdobju karantene, pa nisi smel hoditi na oglede.

Vas prepoznajo na ulici?

Nadenem si čepico, črna očala in masko. Včasih s Sebastianom tečeva, on pa si obleče dres PSG ...