Maribor ohranja med živimi le še taktična odličnost

Niti četrti letošnji derbi Maribora in Olimpije ni spremenil primerjalne krivulje njunega razvoja. Olimpija gre (hitro) naprej, Maribor (počasi) nazaj. Nezmožnost igralne premoči kljub 80 minutam igre enajstih proti desetim je pritrdila splošni oceni, da slovenski prvak z Darkom Milaničem caplja v razvoju, pokalni prvak pod taktirko trenerja Safeta Hadžića napreduje. Maribor v Ljudskem vrtu Olimpije ni premagal od novembra leta 2017.



Derbi v obdobju evropskih preizkušenj – Maribor bo jutri v Stockholmu branil prednost gola (2:1) proti AIK, Olimpija bo v četrtek v Stožicah proti moštvu Malatyaspor branila prednost zaradi golov v gosteh (2:2) – je zavoljo slabih odločitev glavnega sodnika Mateja Juga zaznamovala prestroga izključitev ljubljanskega branilca Vitalijsa Maksimenka. Ta je, kot se je nerodno, morda nespretno ali pa z veliko mere cinizma izrazil Milanič, Mariboru prinesla več težav kot koristi.



»Spremeniti smo morali naš koncept igre,« je težavo izpostavil Izolan, ki se zaveda, čeprav težko, da Maribor ta trenutek proti tako posrečeno selekcionirani in vodeni Olimpiji – sodobni, hitrejši in bolj kombinatorni – ni sposoben odprtega boja.
»Tekmo bomo zapakirali in dali pod rubriko 'naša zelo dobra taktična tekma',« je jedrnato, ne pa tudi kratko, opravil z analizo 41. derbija, odkar se je Olimpija leta 2009 vrnila v 1. SNL (18 zmag Maribora, 6 Olimpije, 17 neodločenih izidov z razliko v golih 52:38). Milanič se ni motil. Maribor je bil s selekcijo igralcev in načinom igre dejansko obsojen na izrazito taktičen urjenje, ki ga z glavnim selektorjem Maribora Zlatkom Zahovićem obvladata do potankosti.

Jug zaščitil tistega, ki ne zmore

Osnovni greh napačne Jugove odločitve (šlo je za slabo presojo)? Krajšo je potegnil boljši in z odločitvijo je prikrajšal za šov gledalce pred televizijskimi zasloni in tudi navijače, ki v derbijih že pet let niso tako slabo zapolnili Ljudskega vrta. Izključitev je spomnila na obdobje, ko so sodniki dogovorno ščitili manj sposobna, a zvita (vplivnejša) moštva, namesto da bi omogočili spektakularno bitko, ki bo dvigovala vrednost igralcem, ligi in nazadnje tudi trenerjem.



»Kot sem videl, je bil start oster. Posnetek bo razkril, ali je bila odločitev dobra ali ne,« je Milanič komentiral Latvijčevo posredovanje za nikogaršnjo žogo 65 metrov od Olimpijinih vrat. Ker je bil za las prekratek ali prepočasen, je storil prekršek nad Jasminom Mešanovićem. Olimpijin trener Hadžić se ni pretirano pritoževal.

»Osredotočam se na svoje moštvo. Zanimajo me naše napake, ne sodniške,« je umirjeno povedal v dvobojih z Izolanom še nepremagani Ljubljančan (letošnji izkupiček je 3:0, 2:1,0:0 – Maribor torej napreduje ...), ki je v svojih razmišljanjih zbodel ali razgalil slovenskega prvaka. »Maribor igra počasno, toda za našo ligo je to dovolj.«

Evropa rešuje Zahovića in Milaniča

Kako bi se razpletel dvoboj, če bi za Maribor igral Rok Kronaveter in za Olimpijo Endri Cekici (prvi je bil kaznovan, drugega je zaradi prevelikega števila tujcev Hadžić varčeval za evropsko tekmo), lahko navijači le ugibajo, a zvezdnika ne bi spremenila zdajšnjih razmerij, ki močno govorijo v Olimpijino prid.

Maribor je eksistenčno odvisen od evropskih uspehov. Zaradi njih imata Zahović in Milanič še relativen mir pred navijači, ki sicer vse glasneje izražajo nezadovoljstvo z žvižgi s tribun. A te lahko že v trenutku zamenjajo aplavzi prav zaradi evropskih podvigov. Takšna je pač mariborska publika, lokalpatriotska in – zaradi uspehov v tem desetletju – dovolj potrpežljiva, da še ne zahteva revolucije.

Ob scenariju, da Maribor preskoči AIK, Olimpija pa ne Malatye, bosta pozabljena tudi kritizirana mariborska počasnost in zaostala igra. Olimpijina hitrost in koncept pa najbrž ne bi bila več zgled za druge.