Lloris o nepozabnem trenutku: »Mura! Mura! Izgubili smo proti Muri!«

V izvlečkih iz avtobiografije, ki ga je objavil angleški časnik The Guardian, Hugo Lloris, nekdanji vratar Tottenhama, pripoveduje o svojem razočaranju ob darilu predsednika kluba Daniela Levyja, ki mu je bilo podarjeno tik pred finalom Lige prvakov leta 2019 in trenutku, ko je Tottenham (po njegovem mnenju) izgubil finale proti Liverpoolu. Opisan je tudi poraz proti Muri v konferečni ligi in dogodkih, ki so sledili v slačilnici.

»Manj kot leto po finalu svetovnega prvenstva sem se znašel v finalu Lige prvakov proti Liverpoolu. S tem sem postal eden redkih igralcev, ki je igral v finalu Evropskega prvenstva, svetovnega prvenstva in Lige prvakov zaporedoma. Dan pred tekmo sem v Madridu srečal Dejana Lovrena, obrambnega igralca Liverpoola in nekdanjega soigralca iz Lyona. Zavpil je: »Hej, Hugo! Osvojil si naslov svetovnega prvaka, pusti meni Ligo prvakov!« vzdušje pred finalom Lige prvakov opiše francoski vratar.

Nekdanji slovenski sodnik Damir Skomina je bil pod plazom kritik po finalu, saj naj bi z dosojeno enajstmetrovko pokvaril možnosti Tottenhama. FOTO: Ben Stansall/Afp

»A žal je bila tekma odločena že po 24 sekundah, ko je sodnik Damir Skomina dosodil enajstmetrovko, ker je žoga zadela Mousso Sissokoja v roko, po tem, ko si jo je sprejel s prsmi. Liverpool se je nato pomaknil nazaj v obrambo,  mi pa smo lahko le poskusili srečo v zadnjih dvajsetih minutah. Finale zares ni bil veličasten. Igral sem v treh finalih s Tottenhamom – dve v ligaškem pokalu in eno v Ligi prvakov – in na nobeni nismo dosegli niti enega zadetka. Razočaranje je bilo veliko, saj nisem bil prepričan, da vsi v klubu in ekipi razumejo, kako težko je priti do finala. Verjetno nismo dojeli, da je bila to morda edina priložnost v naših karierah, da osvojimo naslov evropskega klubskega prvaka, in da morda nikoli več ne bomo imeli možnosti popraviti slovesa Tottenhama, da ni sposoben zmagati na velikih tekmah.« je ob še enem izmed mnogih razočaranj v dresu Tottenhama povedal 37-letni veteran.

Slavje Liverpoola po zmagi nad Tottenhamom leta 2019. FOTO: Sergio Perez/Reuters

V svoji novi biografiji je vratar, ki od letošnje sezone nastopa v ameriški nogometni ligi za Los Angeles, dodal še zgodbo, ki se je zgodila nekaj dni pred finalom Lige prvakov: »Štiri dni pred finalom nas je Daniel Levy zbral, da nam sporoči, da bos podporo sponzorja vsak prejel luksuzno pilotsko uro. Sprva smo bili navdušeni, a ko smo odpakirali ure, smo opazili gravuro na zadnji strani z našimi imeni in napisom »Finalist Lige prvakov 2019«. »Finalist.« Kdo podari takšno stvar tik pred tekmo tako pomembno tekmo? Še vedno se nisem sprijaznil s tem, in nisem edini. Kolikor ga cenim kot človeka in vodjo kluba, so stvari, za katere preprosto nima občutka. To uro imam še vedno, a je nikoli nisem nosil.« 

Sčasoma so si nogometaši Tottenhama začeli mašiti ušesa

V svoji biografiji pa se je dotaknil tudi svojih najzanimivejših dogodkov in oseb. Eden izmed teh je njegov nekdanji trener, Antonio Conte, ki je na klopi Tottenhama zdržal dve leti: »Conte mi je ostal v spominu kot človek z izjemno zanimivim karakterjem, gnan z željo po zmagi, kar mu je dajalo energijo, a imel je veliko težavo pri nadzoru svoje frustracije, ko smo začeli tekme z neodločenim izzidom, kaj šele izgubljati, saj je moral svoj notranji nemir dati ven. Če je bil on v stiski, so morali to stisko občutiti vsi, zaradi česar so se stvari hitro zapletle.« 

Antionio Conte pred začetkom drugega polčasa na tekmi proti Muri, ko je Mura vodila z 1:0 (tekma se je končala z 2:1). FOTO: Srdjan Zivulovic/Reuters

Slikovito je opisal Contejev pristop do treningov in tekem: »Enkrat mi je povedal, da mu sreča v katerem koli tednu traja eno uro, takoj po zmagi, in to je vse. Na treningih je nadzoroval vse – organiziral je taktične treninge z desetimi igralci na terenu proti enemu vratarju, vendar je bilo za ustvarjalne igralce težko najti svoje mesto v njegovem omejujočem načinu igre. Rigidna struktura in postavljeni vzorci so nam sprva zelo pomagali, a po nekaj mesecih so se ekipe naučile igrati proti nam, in zmage so postajale vse težje.« 

Amadej Maroša je zadel v izdihljajih tekme, ki jo je šokantno dobila Mura. FOTO: Srdjan Zivulovic/Reuters

»Med tekmami je bil Conte tako skrajen in eksploziven, kot se je zdel na prvi pogled, kar je vzbujalo spoštovanje in strah. Nikoli ne bom pozabil našega prvega poraza pod Contejem: poraz proti Muri v Mariboru z 2-1 v sklopu konferenčne lige. Čeprav nisem igral, sem bil deležen njegovih krikov in očitkov, tako kot vsi ostali. Po tekmi je divjal: »Mura! Mura! Kdo je Mura?! Izgubili smo proti Muri!« Njegove besede mi še vedno zvonijo v ušesih« je za konec povedal eden najboljših vratarjev te generacije.

Slavje Murašov po odločilnem zadetku proti Tottenhamu. REUTERS/Srdjan Zivulovic Foto Srdjan Zivulovic Reuters