Ljudska vstaja zatrla vstajnike

Še preden so se »pohlepni« lastniki nogometnih velikanov umaknili pred pogromom navijaških množic in ko je še kazalo na bolj izenačeno bitko argumentov, me je poklical eden od nogometnih mož, ki se že vrsto let suka okoli recimo funkcionarskih krogov na mednarodnih tekmah.
Povedal mi je takole: »Ne vem, ali je naš predsednik (Aleksander Čeferin, op. p.) vedel ali ne, ali se zgolj delal nevednega, ampak zamisel o ustanovitvi superlige ni vzniknila čez noč. O njej se je na glas govorilo in polemiziralo na različnih neuradnih srečan­jih že vsaj tri, štiri leta. Pravzaprav ni bila nikakršna skrivnost, da obstajajo težnje o novem tekmovanju izbrancev, ki jih je motila predvsem razporeditev denarja. Lahko smo še toliko solidarni, ampak imeli so prav. Veliki so se pritoževali nad tem, da so v skupno blagajno prispevali 60 odstotkov prihodkov, nazaj pa so dobili 20 odstotkov.«
Igro vodi tisti, ki nadzira pretok denarja, in ne tisti, ki ga proizvaja, mi je dal vedeti šport­ni spor stoletja, v katerem so uporniški klubi naredili eno temeljnih napak. Odstopili so od pravil igre, ki so jih postavili sami.
Na lokalni ravni, slovenski, so, na primer, lansko poletje podobno storili pri NK Aluminij. Preprosto niso upoštevali pravil, s katerimi so soglašali, ko so šli v tekmovanje, in meni nič, tebi nič niso igrali tekme, ker so presodili, da niso ustrezno pripravljeni po koncu pandemijske karantene.
Na veliki fronti so veliki pogrnili, tukaj v Sloveniji so Kidričani celo zmagali. Na zunaj gre za dve neprimerljivi stvari, toda povezuje ju kapital. Pri prvih ga je veliko in bi ga radi še več, a so dobili po prstih, ker so šli čez mejo dovoljenega, pri drugih ga ni in so lahko stopili čez mejo dopustnega, ne da bi za to plačali kazen.



Uefa, tekmovanja pod njenim okriljem in klubi (prek zvez tudi ustanovitelji Uefe) so ujetniki televizijskega kapitala, ki je najlažje pridobljen denar. Tako se zdi, če prodajaš največje in najbolj plačane umetnike, kot so Messi, Neymar, Mbappe, Ronaldo ... Da je zanje treba plačati, in vedno bo tako, ljudstvo spozna, ko jih ni več mogoče videti.
Od televizijskega denarja so odvisni klubi, a prav tako legalisti iz Nyona. Prvi so neposredni proizvajalci, drugi so po ustanovni definiciji upravljavci in »serviserji«. Strici iz Nyona niso povedali, da je šla tudi Uefa po denar v finančno ustanovo. Kot je oznanila televizijska postaja, specializirana za finance in ekonomijo Bloomberg, je v naložbenem skladu s sedežem v Londonu našla svojega JP Morgana, ki je stal za superligaši. Zaradi svežega kapitala bo zato lahko proračun LP povečala s 4,5 milijarde evrov na sedem milijard evrov.



Prav Čeferinova reforma LP je razkrila, da milijarde evrov še ležijo na cesti, le pobrati jih je treba. Ter razdeliti tako, da bodo volkovi siti in ovce cele. Pa se račun vseeno ni izšel. Ljudska vstaja je preprečila vstajo izbranih, bila je všečna in naj bi vrnila nekaj prvinskosti v nogomet. Ampak volkovi še niso siti!
Še nekaj malega o solidarnosti. Jana Oblaka je kupila Benfica, Olimpija je prejela odškod­nino. Benfica je prodala Oblaka Atleticu, Olimpija je prejela del odškodnine. Ko bo Atletico prodal (zunaj Španije) Oblaka, bo Olimpija prejela del odškodnine. To je najbolj preprosta in poštena solidarnost, ki jo Uefa mora negovati.