Ko je zajela evforija navijače in novinarje, še ni bilo usodno

Slovenci so v letu 2019 utrdili svoj položaj v evropski družini – ob petih tekmecih z vseh koncev stare celine in Azije so jim delili pravico sodniki iz desetih držav, to so bile Portugalska, Španija, Belorusija, Škotska, Rusija, Anglija, Turčija, Nizozemska, Romunija in Nemčija. Nogomet je letos združeval Evropejce bolj učinkovito kot program Erasmus …



Slovenci so v letu 2019 utrdili svoj položaj tudi med ekipami, ki dolgo čakajo na svojo vrnitev bodisi na euro bodisi na mundial. Je bil preboj zasedbe Matjaža Keka na euro 2020 realen cilj nogometne družine? Podobno kot uvrstitev Slovenije na velika tekmovanja v letih 1999, 2001 in 2009.

Iličić virtuoz najvišje ravni v Kekovem sovhozu

»Nismo si zaslužili uvrstitve na turnir. Hkrati me to boli, saj smo pokazali, da lahko igramo dobro in lahko premagamo tudi najboljšega,« je ocenil Josip Iličić, edini virtuoz najvišje ravni v Kekovem sovhozu. »Jojo« je bil pogosto tako edinstven, da se ne bi videl niti v ogledalu.



Če odmislimo, da bi morala Slovenija marca iztržiti več kot dve točki iz tekem z Izraelom in Makedonci, saj je obakrat prva zabila gol, se zdi, da je euro 2020 splaval po Ljubljanici prav po šampionskem septembru. Navijače in novinarje je zajela evforija po šestih osvojenih točkah, toda ta miselnost je postala usodna za Slovenijo šele v trenutku, ko so jo poosebili tudi v reprezentanci. V Skopju naj bi se »borili in dali vse od sebe«, toda povprečna makedonsko-albansko-turška četa jim je v dveh tekmah oddala le točko, čeprav je njen ideolog 36-letni Goran Pandev. Šokirani in opazno razrvani Slovenci so se tri dni pozneje znašli pred misijo nemogoče: favorizirana Avstrija je brezhibno opravila svoje delo in izkoristila slovensko-turška darila v Stožicah. Številke so neizprosne: če je Slovenija v junijsko-septembrskih tekmah osvojila 9 od 12 možnih točk, je izgubila tri od naslednjih štirih tekem, strla pa le najslabšo ekipo skupine G Latvijo – z avtogolom Igorsa Tarasovsa v drugem polčasu.



Matjaž Kek ve, da bo moral »nekaj« spremeniti, saj na obzorju ni igralca, ki bi udaril po mizi in predramil soigralce v slačilnici. Kdo se je nazadnje »stepel« na igrišču kot nacionalni junaki v letih 1999 in 2009, kdo je uprizoril drseči štart ali prejel rumeni karton zavoljo zavestno grobega prekrška? Še Jasmin Kurtić je bil v torek v Varšavi izključen zgolj ponesreči … Ne preostane nam drugega kot potrpljenje – Oblak, Šporar, Verbič, Zajc, Stojanović, Balkovec, Blažič in Črnigoj so dopolnili med 24 in 26 let. Odlični Zlatko Zahović je pri teh letih končal ciklus bojev za SP 1998 z eno osvojeno točko – po »hattricku« 29-letnega Primoža Glihe v Splitu …

Tudi Kek se zaveda, da morajo njegove zvezde instagrama še ujeti raven zrelosti za preboj na velika tekmovanja, kakršno denimo izžarevata Iličić in Jokić. Dotlej lahko le išče rešitve. Eno od njih nam je napovedal v Varšavi: igro s tremi branilci v liniji. Če bi Kek ocenil, da premore kader (beri: bočna branilca) tudi za to alternativo, zakaj pa ne? Rezultat je edini resnični kralj športov, poti do njega pa je več.