Ko gre dobro Muri, bi lahko šlo dobro tudi Nafti

Prva lovorika je oddana, prva evropska vozovnica od štirih prav tako. Mura je osem tekem pred koncem državnega nogometnega prvenstva s pokalnim zmagoslavjem – drugega, kot zmage proti močno oslabljenemu prekmurskemu tekmecu Nafti (2:0, Amadej Maroša 48., Žan Karničnik 73.), si ni smela privoščiti – brez tekmovalnih skrbi. Veliko slavje na Brdu in v Murski Soboti prinaša tudi razlog za dilemo: bodo Sobočani igrali na vso moč proti vsem do konca državnega prvenstva?

»Kdor se naveliča lovorik, ne bo zmagoval«. Ali: »Ne gledamo daleč naprej, temveč se pripravljamo za vsako naslednjo tekmo.« To so bile besede Murinega trenerja Anteja Šimundže po zgodovinski zmagi nad Nafto.

Veliki nenehoma tekmujejo na najvišjih obratih

Mura je četrt stoletja čakala na drugo lovoriko. Zdaj jo ima in bi lahko zaprla »trgovino«. Svoje je, kar zadeva tekmovalno sezono, opravila. Dosegla je, kar je želela, in bi se lahko preusmerila v naslednjo sezono
Zagnani klubski funkcionarji, ki jim Šimundževa ambicioznost ne da miru in jih sili, da z oblikovanjem klubske hierarhije in piramide na najvišje ravni sledijo razvoju moštva, odraščajo hitreje od večine tekmecev. V tem razvojnem vzletu je pomembno poglavje, po katerem se veliki ločijo od malih: veliki nenehoma tekmujejo na najvišjih obratih in ne želijo izgubljati.



Ali je Mura s svojim naglim tekmovalnim in organizacijskim razvojem – v tretji sezoni se je iz 2. SNL zavihtela tik za Olimpijo in Maribor – dejansko postala velik klub, ki sledi trenerjevim ambicijam, bo razkril prvenstveni finiš, v katerem bodo Sobočani imeli vlogo glavnega režiserja: bodisi zmagoslavja bodisi razočaranja. In predvsem ne svojega.


 

Še z najboljšimi do konca in za prvaka?

Mura drži škarje in platno pri domala vseh najpomembnejših odločitvah v slovenskem prvenstvu: v boju za prvaka, drugo in tretjo evropsko vozovnico ter tudi za dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi. Lahko izbira, proti komu bo igrala z najboljšimi in z maksimalnimi obrati in proti komu si bo privoščila sproščene tekme z rezervisti. To je skušnjava, ki se ji ni mogoče upreti.



Časovnico zadnjega dejanja pokalnega tekmovanja je narekovala višja sila, toda šla je izrazito na roko Muri, ki bi v primeru normalne sezone imela drugačen tekmovalni zaključek, saj bi bil pokalni finale po koncu prvenstva. Za Muro bi bila vsaka od zadnjih osem tekem »na življenje in smrt«, saj evropske vozovnice še ne bi imela v rokah in bi se morda potegovala za naslov prvaka, za katerega se navkljub devetim točkam zaostanka za Olimpijo lahko poteguje tudi zdaj. Zaključni pokalni dvoboj proti Nafti bi bržčas ujela v drugačni formi in razpoloženju.

Nafta že ima prvoligaške obrise

Glavnim oblikovalcem tekmovalnega urnika bi težko očitali, da so »namerno« izbrali termin finala in svojega favorita, toda nemara je bil urnik neposrečen. Tudi zato bo vsaka Murina prvenstvena tekma pod drobnogledom: že od nedelje naprej, ko v Fazaneriji gostujejo ogrožene Domžale. Naslednji konec tedna v 31. kolu bo Mura gostovala pri Mariboru, v 34. kolu bo obiskala Fazanerijo Olimpija.



Nafta? Njene ambicije razkrivajo vodstvo kluba, tradicija in ambiciozni projekti. Tudi splošna podoba na igrišču v polfinalu in finalu, po kateri je Nafta blizu najboljši deseterici v Sloveniji. Kmalu se vidimo v 1. SNL. Mura je pri njeni vrbi lahko šlo dobro tudi Naftinitvi med najboljše lahko močna spodbujevalka. Ko gre njej dobro, bi lahko šlo dobro tudi Nafti.