Dušan Tadić je nekoč moral podajati Timu Matavžu

Po izjemnem večeru Ajaxa na Realovem dvorišču v Madridu je tudi slavni francoski športni dnevnik L'Equipe prvega zvezdnika dvoboja Dušana Tadića nagradil s čisto desetico. To se zgodi sila redko. A se je moralo, nizozemski velikan je v povratni tekmi osmine finala lige prvakov nokavtiral branilca naslova, ki bo moral opraviti popolno prenovo.

»V Amsterdamu je bil odličen, v povratnem dvoboju pa brez napak. Tekma na štadionu Santiago Bernabeu bo zaznamovala njegovo kariero in ga naredila priljubljenega,« so zapisali o 30-letniku, ki je še na začetku desetletja igral v senci – žal le velikega slovenskega upa – Tima Matavža.

Tim je zabijal, Dušan podajal

Vrstnika Tima in Dušana je združeval nizozemski Groningen. V sezoni 2010/11 sta bila soigralca, 30-letni Šempetrčan (dopolnil jih je 13. januarja) je bil prvi napadalec in prvi strelec moštva, dva meseca starejši Srb je moral igrati zanj in za njegove gole. Za nagrado je Tim prejel klic iz moštva PSV Eindhoven, ob Ajaxu največjega kluba na Nizozemskem. Njegovega vabila se ne zavrne. Tim je odšel, Dušan je ostal še eno sezono in njuni karieri sta šli različno pot. Matavževa se je, še preden je dosegla vrhunec, obrnila navzdol, Tadićeva počasi, a vztrajno navzgor.



Tudi levonogi igralec iz Bačke Topole ni dočakal klubskega vrhunca zunaj nizozemskih meja. Več sreče je imel v srbski reprezentanci pod taktirko Slavoljuba Muslina. Tadić je bil ključni mož srbske uvrstitve na SP v Rusijo. Iz Groningena se je Tadić preselil k Twenteju, od tam pa po dveh sezonah leta 2014 na Otok k Southamptonu, pri katerem so od njega pričakovali več kot le 20 golov v štirih letih. Kakor Tima je tudi Dušana znova premamil klic iz Nizozemske. Vodilni možje pri Ajaxu so lansko poletje temeljito premislili, da bi lahko bil eden od vodij nadarjenega moštva v razvoju. Niso se zmotili, Tadić je igralsko oživel in v Madridu uprizoril tekmo kariere.

Mourinha lahko ustavi le Pocchetino

Real je imel že hujša obdobja v svoji zgodovini. Nazadnje je za sedmi naslov evropskega prvaka potreboval kar 32 let, med 1966 in 1998. Navkljub vsemu si bodo Realovi športni arhitekti, vodstvo, navijači in igralci zapomnili Ajax, Dušana Tadića in 5. marec leta 2019. Novi trener, ki bo moral poseči po lopati in krampu, da bo kraljevski klub – po porazu v LP bo igral le še v domačem prvenstvu, v katerem zaostaja 12 točk za Barcelono – znova postavil na noge, je zdaj videl, kdo je utrujen, kdo je zasičen zmagovanja, kdo ne spada v najslavnejšo nogometno družino ...

Zinedine Zidane je prvi uvidel, da se izteka obdobje Realovega zmagovanja, in je odšel, ker prvi klubski mož Florentino Perez ni želel opraviti korenite prenove. Zdaj Perez nagovarja prostega Joseja Mourinha, a ljudstvo si želi Mauricia Pochettina, ki je v osmini finala s Tottenhamom izločil dortmundsko Borusssio. Tottenham vodilnemu in najučinkovitejšemu klubu nemškega prvenstva v 180 minutah ni dovolil niti gola. Zmagal je obakrat – v Londonu (3:0) in Dortmundu (1:0).



V troboju angleško-nemških spopadov v osmini finala je Anglija v vodstvu z 1:0. Nemcem se obeta polom, naslednji teden bo Manchester City doma proti Schalkeju branil prednost s 3:2, Liverpool bo v Münchnu upal, da ne bo izgubil in da bo zabil gol v gosteh. Na Anfieldu je bilo 0:0.