Povsem je razumljivo je, da je nogometna Budimpešta za konec skupinskega dela dihala za madžarske reprezentante na zahtevnem gostovanju v Münchnu. Ni veliko manjkalo, pa bi ti dosegli senzacionalno zmago. Napeto zadnje kolo pa je za konec izstavilo dva remija, obakrat z izidom 2:2, pod posebnim drobnogledom tekme v Areni Ferenc Puskás pa je bil velemojster današnjega časa –
Cristiano Ronaldo.
Stara resnica razkriva, da nikdar ni niti hvaležno niti prav smiselno med seboj primerjati posamezna časovna obdobja. Tudi na nogometnih igriščih ne. Lahko pa se priklanjamo za dosežke asov v preteklosti, tako kot to Madžarska s spoštovanjem namenja »zlatemu moštvu« iz petdesetih prejšnjega stoletja z vodilnim čarodejem, po katerem je poimenovala tudi osrednji štadion v državi. To kar je bil za Madžare nekoč
Ferenc Puskás, za njim pa za Portugalce
Eusebio, je za slednje danes Cristiano Ronaldo.
Ima armado oboževalcev po vsem svetu, precej je tudi tistih, ki ga imajo za nedostopnega naduteža, ki mu je vsaj toliko kot učinek na igrišču pomembna urejena pričeska, toda prav nihče mu ne more očitati izjemnih sposobnosti vrhunskega nogometaša, brezhibne telesne pripravljenosti in osebne discipline pri svojih 36 letih. Kolikokrat je reševal soigralce – pri visokih klubskih ciljih ali pa izzivih v »svetem« rdeče-zelenem dresu portugalske reprezentance.
In tako je bilo tudi v tem vročem sredinem večeru ob Donavi. Že pred tekmo je as, ki mu ob vsej svoji avtoriteti in vedno znova v ključnih trenutkih prevzemanju odgovornosti pripada kapetanski trak, šel do slehernega soigralca posebej in izrekel še zadnje besede spodbude. Ni kazalo razočarati številnih rojakov, ki so pripotovali s skrajnega evropskega jugozahoda v oddaljeno Budimpešto, povrh se je ob pogledu na tribune in že prej denimo v podzemni železnici na poti k štadionu zdelo, da tudi tukajšnji domači obiskovalci bolj stiskajo pesti za Ronalda in druščino kot za svetovne prvake Francoze.
V središču pozornosti je bil tudi na zadnjem treningu pred drevišnjim derbijem. FOTO: Marcelo Del Pozo/Reuters
Moštvi sta se pozneje po dinamični predstavi razšli brez zmagovalca, obe sta v osmini finala. In osrednji osebnosti sta bila že kar veterana: pri galskih petelinih Karim Benzema, v portugalski vrsti omenjeni neuničljivi 36-letnik z Madeire. Na sanjski športni poti je imel postaje vrhunskih klubov – najprej v domovini Sporting iz Lizbone, za njim Manchester United, Real Madrid in Juventus –, pri reprezentanci je zadeval kot za stavo. In tako je še danes.
Proti Franciji je na sredin večer zabil oba gola iz upravičeno dosojenih enajstmetrovk, zdaj je prvi strelec tega eura s skupno petimi goli, sledi mu skupina prav tako priznanih strelcev s po 3 goli:
Emil Forsberg (Šve), Patrick Schick (Češ), Romelu Lukaku (Bel), Georginio Wijnaldum (Niz) in Robert Lewandowski (Pol). Slednji pa ga tu ne more več ujeti, saj Poljske ni med udeleženci izločilnih bojev.
Toda portugalski kapetan ni zdaj le na vrhu te lestvice. Ob 109. golu doslej na reprezentančnih tekmah se je izenačil z Irancem
Alijem Daeijem, nekoč Bayernovim napadalcem, 14 golov je dosegel že na evropskih prvenstvih, 21 skupaj z mundiali. Nihče na svetu jih nima toliko. In tega eura 2020 še ni konec. Pred Ronaldom je že nedeljski izziv belgijskih tekmecev.
Danes na euru
Budimpešta (18.00): Nizozemska – Češka
Sevilla (21.00): Belgija – Portugalska
Komentarji