Neomejen dostop | že od 9,99€
Carlo Ancelotti pri 62 letih doživlja vrhunec nogometne kariere. Po dveh igralskih naslovih evropskega klubskega prvaka (Milan) in treh trenerskih v ligi prvakov (dvakrat z Milanom, enkrat z Realom, s čimer je izenačen z Zinedinom Zidanom in Bobom Paisleyjem) bo v Parizu 28. t. m. v velikem finalu imel sanjsko priložnost, da še dopolni svojo neverjetno zbirko podvigov.
Italijan je res lahko užival. Minulo soboto je z Realom osvojil špansko prvenstvo in zaokrožil ligaške naslove v vseh petih najmočnejših ligah (Anglija, Španija, Italija, Nemčija, Francija), sinoči je na štadionu Santiago Bernabeu premagal tudi nesrečnega Pepa Guardiolo.
»Ko so vsi mislili, da je konec, je bila dovolj le ena lepa akcija. V tekmo smo vložili vso moč, a za zmago potrebuješ tudi malo sreče. Nismo se predali, imeli smo vse, požrtvovalnost, srečo in energijo,« je naključni Realov trener v tej sezoni, ko je umiril evforijo, šel čez ure, ki so pisale zgodovino.
»Zgodilo se je nekaj čudnega v tej sezoni lige prvakov. Igrali smo proti vsem zelo močnim tekmecem. Zasluge gredo tudi igralcem in navijačem, ki ustvarjajo pritisk. Majica in ponos tega kluba imata tudi svojo težo,« je izpostavljal podrobnosti in pogled usmeril tudi proti pariškemu tekmecu, njemu zelo znanemu.
»Vesel sem uvrstitve v finale. Spet proti Liverpoolu. Že trikrat sem se pomeril z njim kot trener. Dve leti sem živel v Liverpoolu in to je zame derbi. Jürgna Kloppa dobro poznam, zelo spoštujem. To bo fantastičen finale, tesen,« se že veseli zadnjega dejanja, do katerega je prišel tudi s pomočjo spretnih motivacijskih prijemov.
»Fantom smo pokazali video vseh velikih vrnitev v tej sezoni. Bilo jih je osem. Video se je končal z besedami 'še ena zmaga do konca', in to smo naredili. Deveti preobrat je bil najlepši,« je razkril podrobnost Ancelotti, ki se je dotaknil tudi Realove moči.
»Njegova veličina je v tem, da ti ne dovoli obupati, ko se zdi, da je vsega konec. To ti daje moč, da se boriš in da verjameš,« je postal neizbrisen del velike Realove zgodovine Ancelotti in tudi skromno priznal, da Rodrigova gola ne bi mogla priti v boljšem obdobju.
»Vem, kako je to, ko izenačiš na koncu. To se mi je zgodilo proti Liverpoolu. Dinamika ni bila dobra,« ni pozabil Milanovega poloma prav proti Livepoolu v epskem finalu lige prvakov leta 2005 v Istanbulu, ko so rdeče-črni zapravili prednost s 3:0 ob polčasu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji