Brazilski Ludogorec v pasti evropskega Maribora

Vijolična nogometna posadka je včeraj dopoldne z mariborskega letališča Edvarda Rusjana odletela v Varno z upanjem, da letos ni zadnjič poletela v Evropo. Od črnomorskega mesta se je zapeljala še proti dobrih 120 kilometrov oddaljenemu Razgradu, kjer bo drevi ob 19.30 igrala prvo tekmo zadnjega kvalifikacijskega sita za preboj v evropsko ligo. Tekmec, serijski bolgarski prvak Ludogorec, pa je vse prej kot prijeten. Vijolični bi bili bržkone zadovoljni z najtesnejšim porazom in golom v gosteh.

Pomočnik glavnega trenerja Saša Gajser in športni direktor Zlatko Zahović sta se minuli konec tedna še v živo seznanila o tem, kar sta že vedela. Ludogorec je v vzponu forme, prvi v prvenstvu in favorit, a tudi tekmec, ki bi lahko s svojim igrivim načinom igre ustrezal že daleč naokoli znanemu pragmatičnemu pristopu Mariborčanov.

»Odlike so hitrost, sposobnost preigravanja, raznovrstnost in nepredvidljivost,« je Gajser predstavil tekmeca svojemu šefu Darku Milaniču.

Za izid, ki ohranja upanje o napredovanju

Kdo je in na kakšen način igra Ludogorec, ni bila velika neznanka in predvsem ni kdo ve kako osrednja tema v mariborskem strokovnem štabu, saj imajo Milanič, Gajser in Zahović st. preveč opravka s svojim moštvom. V njem se je nakopičilo toliko negativnosti, da bi trener potreboval vsaj dva tedna posebnih priprav in ne le dva, tri dni, koliko jih omogoča peklenski poletni ritem dveh tekem na teden.



Milanič kljub nakopičenim težavam, slabemu prvenstvenemu vstopu v sezono in evropskemu razgaljanju ključnih slabosti, poskuša ohranjati pozitivno držo. »Obe tekmi lahko zasukata sezono v želeno smer. Najprej je treba iztržiti ugoden izid v gosteh. Tak bo vsak, ki nam bo omogočal upanje, da si v Mariboru lahko priigramo napredovanje,« je o rezultatskem izplenu na vzhodu Bolgarije razmišljal Izolan, ki ne skriva, česa Maribor nima več in kaj bi moral povrniti, da bi bil znova evropski Maribor, ki se je uvrščal v v ligo prvakov in evropsko ligo.

»Če želimo biti uspešen Maribor, potem moramo pokazati vse, kar znamo. Domala popolni bomo morali biti v napadanju in branjenju, srčni ter mentalno pri stvari skozi celotno tekmo. V tem delu tekmovanja so moštva zelo kakovostna, ampak mi moramo izhajati iz tega, da lahko nekaj naredimo,« je povedal Milanič, ki mu mirni spanec kratijo predvsem igralske kombinacije.


 

Težav je veliko

O možnih spremembah in dvomih, ki motijo umirjeno pripravo, je Milanič govoril že takoj po prvenstvenem porazu v Celju.
»Špiro Peričić ni v ritmu naše zgodbe, potreboval bi počitek,« je Milanič označil glavni »tur« v moštvu. Morda bi bil rešljiv, če bi bil zdrav veteran Aleksander Rajčević, toda Koprčan je ostal doma. Druga rešitev za štoperski položaj bi lahko bila premestitev Alexandruja Cretuja iz zvezne vrste.

Ampak to ni vse, kar pesti strokovni štab. Leva stran z Mitjo Vilerjem je vse prej kot zanesljiva. Proti Rosenborgu je »zrežirala« vseh šest golov. Denis Klinar, kot igralec s sposobnostjo igre visokega ritma, se zdi delna rešitev, ker je po izobrazbi desni branilec. Učinkovitost napadalcev je na nizki ravni. Luka Zahović si je vrnitev v ritem tekem pokvaril z zgrešeno enajstmetrovko proti Celju. Za Jasmina Mešanoviča je gol kot začaran, Rok Kronaveter ne dohaja hitrosti tekmecev, Andrej Kotnik se šele privaja na zahtevnejše okolje, Marcos Tavares vse težje sledi hitrosti in agresivnosti nasprotnikov, Rudi Požeg Vancaš ima veliko prometa, premalo pomoči. Ustvarjalnost v zvezni vrsti je na najnižji možni ravni. Milaniču res ni lahko, profil igralcev, ki jih ima na voljo, močno omejuje tudi hitrejši ritem igre.



Mariborsko izhodišče pred tekmama ni rožnato. Morda je pozitivno vsaj to, da igralci vedo, kakšna so razmerja sil in kako do želenega izida. »O tekmecu vemo vse, vemo pa tudi, kaj bomo morali delati. V Evropi so le težke tekme. Zaletavosti si ne smemo privoščiti. Sijajno bi bilo, če bi zmagali ali ne prejeli gol,« pa je pričakovanja strnil Dino Hotić.