Biti ali ne biti, to je vprašanje za izbrance selektorja Matjaža Keka

Slovenska nogometna reprezentanca si je s porazom v Skopju otežila pot proti evropskem prvenstvu, toda to ni nekaj posebej novega. Jutrišnji (20.45) spopad s severnimi sosedi za Matjaža Keka in njegove adute že pomeni igro »na vse ali nič«, Slovenijo pa ohranja v območju eura 2020 zgolj kakršnakoli zmaga nad Avstrijo v polnih Stožicah.





Gostujoči odpravi v Severni Makedoniji v četrtek zvečer ni preostalo drugega kot samokritično posipanje s pepelom in dajanje čestitk zmagoviti balkanski zasedbi. Po šampionskem septembru je sledil boleč padec na (realna) tla, torej položaj, pred katerim sta že prejšnji mesec opozarjala prav selektor Kek in najdražji eksponat v njegovi izložbi Jan Oblak.



»Četudi zveni stereotipno, toda pred nami je nov izziv, v Ljubljano prihaja vrhunska reprezentanca, upam, da bomo delovali bolje kot v Skopju. Reneja Krhina sem zamenjal zaradi poškodbe, saj ni šlo, čeprav je stisnil zobe. Izgubljen je tudi za Avstrijo, saj gre za poškodbo stegenske mišice. Po njegovi menjavi smo razpadli,« je Kek iskreno izpostavil ključno težavo v izbrani vrsti Slovenije.

V boju za Južno Afriko prejemali manj golov

Prav pomanjkljiva kompaktnost in prevelika propustnost linij, na kar je opozoril tudi kapetan Oblak, sta botrovali obema goloma Makedoncev. To dejstvo je nemogoče odpraviti čez noč, saj se vleče že (pre)dolgo. Zgovorna je naslednja primerjava: Slovenija je končala boj za SP 2010 z bilanco zmag, remijev in porazov 6-2-2 in razliko v golih 18:4. Manj golov so tedaj prejeli le Nizozemci v kvalifikacijski skupini 9 (8-0-0, 17:2), pozneje v Južni Afriki pa finalisti mundiala! Po sedmih postajah napetega boja za euro 2020 so Slovenci ustvarili bilanco 3-2-2 in razliko v golih 13:7. Ali drugače: tri (zahtevne) tekme pred koncem aktualnega ciklusa so prejeli enako število golov kot selekcija Srečka Katanca v boju za mundial 2018 v Rusiji (15 točk, bilanca 4-3-3 in razlika v golih 12:7).

Statistična analiza ne laže, četudi velja tudi obratno. Statistika še nikdar ni odločala o zmagovalcih v športu, tudi v nedeljo zvečer bo ključno vse drugo, ali povedano v investicijskem jeziku: pretekli (ne)uspehi niso jamstvo za enako prihodnost, prej nasprotno.



Kako torej kreniti nad Avstrijce le tri dni po obisku mesta ob reki Vardar in zbrati svoje misli za nujen skalp ekipe, ki je nazadnje zapustila igrišče na ščitu davnega marca? Slovenci nimajo izbire, Kek jim bo v slačilnici tik pred tekmo postavil enostavno vprašanje: biti ali ne biti? Nogometna Slovenija nima najlepših spominov na Avstrijce, njihovi klubi so bili vselej premočni za naše, podobno je v resnih tekmah nacionalnih selekcij.

Tudi brez Davida Alabe v vlogi favoritov Avstrijci

Toda, pozor, Slovenci vendarle še vedno odločajo o svoji usodi, zato jih velja podpreti pri napadu na resda favorizirano Avstrijo. Kljub peterici poškodovanih, med katerimi je tudi Bayernov as David Alaba (55 milijonov evrov), je tržna vrednost avstrijske zasedba za 30 milijonov € večja od slovenske (190:160).

Jutri zvečer zavoljo vsega naštetega nemara sploh ni usodno pomembno, s kom bo krenil po tri točke Kek in v kakšnem sistemu igre bodo postavljeni njegovi izbranci. Odločali bodo pogum, energija in podrejanje kolektivu. Pri tem bo zanesljivo prišlo tudi do kadrovskih menjav: nekdo bo nadomestil Reneja Krhina (Denis Popović ali Miha Zajc?), morda bo ostal na klopi še kakšen akter skopske tekme, ki ni upravičil pričakovanj selektorja in približno 1000 rojakov na štadionu Toše Proeski. Za osvežitev spomina: potem ko so Slovenci junija razočarali 3000 rojakov ob Vrbskem jezeru, so se tri dni pozneje znesli nad Latvijo. Kako se bodo oddolžili 16.000 navijačem v nedeljo zvečer?