Bavarski medved k čebelici v Dortmund po med

Včerajšnji 25. maj ostaja v spominu dela našega prebivalstva kot vsejugoslovanski t. i. dan mladosti številnih piknikov, proslav in denimo zadnjega trenutka sprostitve pred stresnimi junijskimi preizkusi znanja v šolskih ali študijskih klopeh. Nogometna Nemčija pa si ta datum ohranja zadnjih sedem let v povsem drugačnih mislih: 25. 5. 2013 sta namreč Bayern München in Borussia Dortmund sredi Londona uprizorila izjemen finale lige prvakov. Sploh pa tem zadnjem desetletja ta tekma razvnema največjo srednjeevropsko deželo, derbi je na sporedu danes ob 18.30.



Novi potresni sunek v Porurju! S takšno prispodobo, kajpak ničesar hudega sluteč, bi napovedovali današnji dogodek prebivalci regije na severozahodu, ki je zgodovinsko blizu rudarstvu in industriji, močno pa je zapisana tudi nogometnim genom. Tu je doma Borussia, ponos Dortmunda in še mnogih privržencev rumeno-črne klubske barve tudi onstran nemških mejá, niti pol ure vožnje od omenjenega mesta pa še Schalke, prav tako velikan nemške nogometne zgodbe, čigar modri dres je nekoč uspešno nosil tudi naš Brane Oblak. In prav omenjena lokalna tekmeca sta se pred 10 dnevi udarila v prvem nogometnem popoldnevu po tekmovalni prekinitvi dveh mesecev, že takrat so se porurska tla stresla, regija je spet oživela, pa četudi na mogočnih tribunah dortmundskega nogometnega templja, sploh največjega v bundesligi, z izjemo uradnih udeležencev tekme ni bilo nikogar. Domači tabor se je veselil zmage s 4:0, v komaj dobro odprtih pivskih vrtovih je bilo spet živahno. Če navijači že niso mogli rajati na štadionu, so si dali duška vsaj v odprtih točilnicah, tako značilnih za pomlad v Nemčiji.

Po derbiju še šest tekem

Moštvo trenerja Luciana Favreja, spoštovanega švicarskega strokovnjaka, je nato brez odrgnin prestalo tudi preizkušnjo v Wolfsburgu, zdaj pa je za nogometni Dortmund že napočil dan novega spektakla, največji doma ob tistem omenjenem z lokalnim tekmecem. »Ne bom razkril nikakršne posebne resnice, če rečem, da si želimo zmagati, saj bi nas le to ohranilo v boju za naslov. Nato pa bo pred nami še šest tekem,« je ob zadnjem srečanju z novinarji poudaril omenjeni trener. Nevtralni del Nemčije bi zaploskal uspehu njegovih igralcev, saj bi nato sledili tedni napetosti boja za prestižni šampionski krožnik, množica Bayernovih privržencev seveda razmišlja drugače. Zmage medveda Bernija, klubske maskote, so na nogometnem igrišču proti svoji stanovski kolegici dortmundski čebelici Emmi, vsaj tako sladke kot njen med, prestiž med dvema kluboma različne zgodovine in tudi miselnosti na najvišji ravni je že vrsto let prav poseben. In tudi če Nemčija takšne dogodke vendarle pospremi bolj zadržano v primerjavi z vrelim sredozemskim loncem, na tekmah Bayerna in Borussie v peklenskem ritmu pogosto popustijo vse zavore.

Nepozabni Wembley

Predvsem v zadnjem desetletju, odkar omenjena kluba kraljujeta na domači sceni (od leta 2009, ko je postal prvak senzacionalno Wolfsburg, ni nihče z izjemo drevišnjih velikih tekmecev osvojil lovorike), je sleherna tekma prava športna paša za oči, posebej pa ostaja podčrtan tisti, prav na včerajšnji dan pred sedmimi leti, finale na Wembleyu, ko se je po napeti predstavi do zadnjega hipa zmage veselil Bayern z 2:1 (Mandžukić, Robben; Gündogan). Moštvi sta takrat vodila izjemna domača stratega Jupp Heynckes in Jürgen Klopp, udarni dortmundski as je bil sedanji Bayernov adut Robert Lewandowski, tudi moč obeh moštev pa je takrat udarila temelj še eni nemški pravljici – čez eno leto v Braziliji naslovu svetovnih prvakov ...