Nogomet ostal na domačem pragu: Italija v epskem slogu na vrh Evrope

Angleški selektor Gareth Southgate je v skladu z napovedmi v domačih medijih v prvo postavo za finale uvrstil branilca madridskega Atletica Kierana Trippierja. Ta je od prve minute v primerjavi s polfinalnim obračunom z Dansko nadomeščal Bukaya Sako v sistemu 3-4-3. Italijanski selektor Roberto Mancini prve postave, ki je začela tekmo s Španijo, ni spreminjal.

Tekma bi se težko začela bolje za gostitelje, ki so že v prvem pravem napadu zadeli. Akcijo je globoko na svoji polovici začel branilec Luke Shaw, ki je našel kapetana Harryja Kana, ta pa na desnem boku Trippierja. Slednji je s predložkom na oddaljenejšo vratnico nato našel Shawa, ki je vse od začetka akcije nadaljeval s prodiranjem proti italijanskim vratom in s polvolejem nato matiral nemočnega Gianluigija Donnarummo za celo svoj prvi gol v dresu z državnim grbom, ki je postal tudi najhitrejši v zgodovini finalnih tekem EP. V osmi minuti je imela Italija lepo priložnost s prostega strela, a je Lorenzo Insigne z okoli 20 metrov, precej z desne strani, meril prek vrat Jordana Pickforda, ki je žogo mirno pospremil čez prečko.


 

Težave za Jorginha, Italijani prebujeni šele v zadnjih minutah

Zelo vroče je bilo v italijanskem kazenskem prostoru spet v deseti minuti, ko je po globinski podaji Kyla Walkerja novo ostro žogo v osrčje 16-metrskega prostora poslal Trippier, a so italijanski branilci izbili pred Raheemom Sterlingom. Trippier je v prvih 15 minutah povzročal celo kopico preglavic levemu boku italijanske obrambe in imel še vsaj eno izvrstno priložnost, da proti Donnarummi pošlje nevaren predložek ali strel, kar pa se mu ni posrečilo. Do polovice prvega polčasa si Italija v napadu ni uspela pripraviti praktično ničesar, v 22. minuti pa je za nameček obležal še morda največji junak letošnjega eura Jorginho.



Vezist Chelseaja se je po daljšem posredovanju zdravstvene službe nato do začetka 25. minute vendarle vrnil na zelenico, a rahlo šepal. Italijani so takrat praktično prvič na tekmi resneje preizkusili angleško obrambo, ko so krenili v silovit protinapad prek Insigneja in Federica Chiese, ki pa se je končal s prestreženo podajo na robu kazenskega prostora. Po tem, ko bi si smrtonosno dvojno podajo v 34. minuti kmalu izmenjala Mason Mount in Sterling, vezist Chelseaja je podal malce preveč za hrbet rojaku, so imeli Italijani edino večjo priložnost prvega polčasa. Kot hitri vlak je proti tekmečevim vratom krenil Chiesa in lepo pomeril z okoli 17 metrov, Pickford je žogo le pospremil s pogledom, a je na njegovo srečo končala v golavtu.

​Precej neprivlačen prvi polčas so bolje zaključili Italijani, ki so prvič za daljše obdobje stisnili Angleže in po predložku s strani Insigneja je z volejem nevarno pomeril Ciro Immobile, a zadel le dobro postavljenega Johna Stonesa. Ko je strel Italijanov v nadaljevanju akcije le prišel skozi obrambne okope Angležev, je bil nato lahek plen za Pickforda.  
 

Padec Sterlinga tokrat brez kazni

Drugi polčas bi se skoraj začel identično kot prvi: Sterling je pobegnil italijanski obrambi in se že pripravljal na strel v 48. minuti in padel ob Leonardu Bonucciju in Giorgiu Chielliniju. Do tedaj nevidni sodnik, Nizozemec Björn Kuipers, je zgolj odmahnil z roko, čeprav je bil kontakt morda celo bolj silovit oziroma očiten kot tisti, po katerem je Sterling v polfinalu proti Danski priboril najstrožjo kazen svoji ekipi. Že čez nekaj sekund, natančneje v 50. minuti, je Sterling storil nespameten prekršek skoraj točno na robu kazenskega prostora, Insigne pa je nato s praktično idealnega položaja za strel vnovič pomeril preslabo. To je bil znak za prvi italijanski menjavi: Bryan Cristante je zamenjal Nicoloja Barello, Domenico Berardi pa Immobileja.

Prvi opaznejši poskus Angležev proti tekmečevim vratom se je zgodil v 56. minuti, ko je po prostem strelu Shawa z glavo previsoko meril Harry Maguire. Sledila je nova nevarna akcija Italijanov, do strela je znotraj kazenskega prostora prišel Insigne, a bil v težkem položaju po tem, ko ga je s ponesrečenim strelom zaposlil Chiesa. Z »nemogočega« položaja je Insigne pomeril točno v Pickforda, ki je žogo prisebno odbil. Še bolj se je vratar Evertona izkazal po odličnem individualnem vložku Chiese, ki je preigraval po robu 16-metrskega prostora in nato pomeril proti oddaljenejši vratnici, kjer pa je žoga našla tudi čvrsto roko dobro postavljenega angleškega čuvaja mreže.
 

Pickford reševal, a bil brez rešitve za Bonuccija

Chiesa je v 66. minuti v redino poslal nov izjemno nevaren predložek, ki je bil le za las previsok za Insigneja, odbil je Maguire. A že po kotu, ki je sledil, rešitve za domačine ni bilo več. Bonucci je po zmedi v kazenskem prostoru zatresel angleško mrežo, to mu je uspelo šele kot drugemu nogometašu na letošnjem euru. Do strela je po podaji iz kota na oddaljenejši vratnici po padcu Chiellinija prišel Marco Verratti, žoga je tudi po zaslugi obrambe Pickforda zadela vratnico, Bonucci pa jo je nato zabil v mrežo.

Odziv angleške klopi je bil hiter: Saka je zamenjal Trippier, pripravljal se je tudi Jordan Henderson, a še pred vstopom v igro kapetana Liverpoola bi lahko Italija že usodno »pičila«: po visoki žogi je Shawu ušel sveži Berardi, Pickford je šel iz vrat, napadalec Sassuola pa je v padcu za las meril previsoko. Nevaren prodor je uspel tudi Cristanteju, ki v 75. minuti nato ni uspel nevarneje pomeriti proti Pickfordu, pred katerim so bučali na videz neusahljivi valovi italijanskih napadov. Pet minut kasneje je Chiesa krenil v nov osupljiv prodor, ki ga je z zadnjimi močmi uspel ustaviti Walker, napadalec Juventusa pa je obležal v bolečinah. S poškodbo gležnja je odšepal z zelenice, Mancini pa je namesto njega za vstop v igro že pripravil Federica Bernardeschija.



Nekaj so si v zadnjih minutah uspeli pripraviti v drugem polčasu povsem nenevarni Angleži, ko je v 83. minuti pobegnil Shaw, a nato neuspešno iskal Sakaja, ki se je lepo odkril v osrčju kazenskega prostora. Chiesa je nato vendarle zapustil zelenico, zamenjal ga je klubski kolega Bernardeschi. Pred začetkom sodnikovega podaljška beležimo še nevaren prodor Sterlinga, ki je nanizal nekaj tekmecev, nato pa mu je pregovorno zmanjkalo igrišča. Italijani so v kar šestminutnem sodnikovem dodatku igralnega časa stopili na žogo, večjih priložnosti ni bilo in tako se je še tretji zaporedni obračun na letošnjem prvenstvu razpletel v podaljšek. Tik pred začetkom slednjega je Chiellini grobo za ramo potegnil in zrušil Sakaja na sredini igrišča in morda imel tudi nekaj sreče, da je prejel le rumeni karton, saj bi krilni nogometaš Arsenala lahko stekel proti vratom.
 

Podaljšek: Bernardeschi za las oddaljen od vodilnega gola

Prvi del podaljška je Mancini začel z menjavo: Insigneja je na zelenici nadomestil Andrea Belotti, kljub precej zadržani predstavi varovancev pa je Southgate še naprej čakal. In kmalu bi se mu to bogato poplačalo, v 96. minuti se je nenadoma odprlo veliko prostora Sterlingu na levem boku, prodrl je v kazenski prostor, toda našel le Chiellinija. Mancini je v 96. minuti menjal še enkrat, v igro je poslal Manuela Locatellija, na klop pa poslal Verrattija. Sledila je podaja iz kota, po kateri je nevarno z razdalje poskusil Kalvin Phillips, čigar poskus pa je švignil mimo oddaljenejše vratnice. Southgate se je vendarle odzval v 99. minuti, ko je Jack Grealish ob že pregovorno glasnih ovacijah vstopil v igro namesto Mounta. 

Hitro je sledila domiselna kombinacija s Sako, ki je imel veliko smole, da mu je žoga v ugodnem položaju za neoviran prodor proti vratom ušla v golavt. Sledila je največja priložnost prvega dela podaljška: Emerson je pobegnil po levem boku in polal ostro žogo pred vrata, kjer jo je le za las zgrešil Bernardeschi. Zadnjih 15 minut podaljška se je začelo z nevarnim prostim strelom, ki ga je Italiji priboril Belotti, Bernardeschi pa je močno ogrel Pickfordove dlani, a je angleški vratar v drugem poskusu le uspel ukrotiti žogo. Tudi angleški odgovor je bil vse prej kot nedolžen, po nekaj predložkih v osrčje kazenskega prostora je bilo vroče pred Donnarummo, strel Grealisha je bil blokiran, slabega izleta italijanskega vratarja, ki je poletel mimo Stonesa in žoge, pa Angleži v nadaljevanju akcije niso uspeli kaznovati.

Ob nekaj povezanih domačih napadih so oživele tudi tribune Wembleyja, Sterling se je blizu črte golavta znašel v nevarnem položaju za strel ali vsaj podajo, a je bila spet na mestu italijanska obramba. V 113. minuti je v boju za žogo Jorginho grdo pohodil Grealisha in prejel rumeni karton, tekma pa je po zdravniškem posredovanju spet dlje časa prekinjena. Kot da bi ta prekinitev zmedla Angleže, ki so začeli spet tekati za žogo. Bernardeschi je v 117. minuti lepo sprejel visoko žogo v kazenskem prostoru, se obrnil in poskušal podati, a v roko zadel Stonesa. Sodniki so ocenili, da je bilo vse »čisto«. Zadnja poteza italijanske klopi je bila aktivacija krilnega branilca Alessandra Florenzija, ki je zamenjal Emersona, Southgate pa je verjetno tudi že s pogledom proti izvajanju enajstmetrovk pripravil Jadona Sancha in Marcusa Rashforda. Zamenjala sta Hendersona in Walkerja. Spremembe rezultata tudi v treh minutah sodnikovega dodatka v podaljšku nismo dočakali in sledilo je izvajanje enajstmetrovk.


 

Najstrožje kazni

Italijani, ki so v polfinale napredovali ravno po izvajanju najstrožjih kazni proti Španiji, so z izvajanjem začeli kot prvi. K žogi je pristopil Berardi, ki je imel morda celo najlepšo priložnost, da bi tekmo odločil že po rednem delu. Bil je zanesljiv, tako kot angleški kapetan Kane, ki je sledil. Vse se je spremenilo, ko je drugega italijanskega strelca Belottija ustavil Pickford, ki je poplesaval po črti vrat in prebral namero napadalca Torina. Anglijo je še bližje velikemu uspehu pomaknil branilec Maguire, ki je zabil žogo v zgornji kot vrat. Pickford je bil blizu tudi pri strelu tretjega izvajalca, Bonuccija, ki je zastal, nato pa vendarle streljal dovolj visoko, da je žoga preletela rokavico domačega vratarja. Kot tretji Anglež je na svoja pleča odgovornost nato prevzel Rashford, ki je več sekund čakal, se ustavil, nato pa zadel vratnico!

Voljni moment je bil nenadoma na strani Italije, sploh po tem, ko je po sredini mrežo Anglije zatresel Bernardeschi. Sancho, ki ga je Southgate skupaj z Rashfordom poslal v igro tik pred koncem podaljška, nato prav tako ni zadel, saj je njegovo namero prebral Donnarumma. In nenadoma so imeli Italijani priložnost za odločilni udarec! Žogo je do bele pike prinesel Jorginho, junak zmage nad Španijo, ki pa ga je Pickford v neverjetnem slogu ustavil s pomočjo vratnice! Saka je vseeno moral zadeti, da bi serijo odpeljal v šesti krog, a je tudi njegovo namero Donnarumma prebral in Italiji prinesel težko pričakovani naslov, medtem ko so se Angleži v svojem prvem finalu morali obrisati pod nosom.



Postavi:

Italija: Donnarumma; Di Lorenzo, Bonucci, Chiellini, Palmieri (od 118. Florenzi), Barella (od 54. Cristante), Jorginho, Verratti (od 96. Locatelli), Chiesa (od 86. Bernardeschi), Immobile (od 55. Berardi), Insigne (od 91. Belotti).

Anglija: Pickford; Stones, Maguire, Shaw, Walker (od 120. Sancho), Trippier (od 70. Saka), Rice (od 74. Henderson in od 120. Rashford), Phillips, Mount (od 99. Grealish), Sterling, Kane.
 

Zaključna slovesnost in težave v okolici štadiona

Vzdušje je bilo v Londonu naelektreno že več dni, štadion Wembley pa se je pred začetkom zaključne slovesnosti in kasnejše finalne tekme hitro napolnil. Na tribunah je zbranih 60.000 gledalcev, žal se jih je več deset poskusilo nasilno prebiti prek varnostnih ograd v okolici osrednjega državnega nogometnega objekta. Organizatorji so kasneje potrdili, da je prišlo do prerivanja, a da na štadionu ne bo nobenega navijača, ki ne bi imel veljavne vstopnice.

Zaključna slovesnost je minila v ritmih različnih glasbenih zvrsti in plesov, štadion so preletela tudi reaktivna letala. Za razliko od digitalne slovesnosti pred finalom lige prvakov v Portu so bili tokrat na zelenici pod ogromno repliko pokala zbrani tudi vsi nastopajoči. Pravi pokal Henrija Delaunayja je na zelenico prinesel Eder, ki je v podaljšku finala eura 2016 prinesel zgodovinski naslov Portugalski na obračunu z gostiteljico Francijo.