Tekmujejo z drugimi moštvi ali zgolj med seboj?

Katero število je bolj grozljivo: 21 zaporednih porazov na evropski sceni Cedevite Olimpije ter njenih stožiških in zagrebških predhodnic ali razmerje v točkah 9:51 v usodnih minutah letošnjih tekem z Darušafako, Unicsom Kazanom in Brescio? Vprašanje je zgolj retorično, obe postavki sta tragični. Še posebej, ker ni videti, da bi razočaranja kogarkoli izučila.

»Vse tri dosedanje tekme v evropskem pokalu smo izgubili na enak način, zaradi neumnosti v drugem polčasu. Dvoboj smo znova zelo dobro začeli. Kar smo se dogovorili v slačilnici, smo tudi počeli na igrišču. Nato smo popolnoma obstali. Iz meni neznanega razloga delujemo zelo živčno. Na košarkarje poskušamo vplivati tako, da bi jih vsaj za malenkost sprostili, a vemo, kako težko je delovati na takšen način, ko se tekmec razigra,« je po porazu v Italiji povzel Olimpijin trener Slaven Rimac, lahko pa bi dodal še marsikaj. V oči namreč vse bolj bode, kako so se njegovi aduti lotili igranja košarke pri Cedeviti Olimpiji. Poenostavljeno: kot da bi ocenili, da so vsak zase dovolj dobri in se jim ni treba povezati v ustvarjalen kolektiv s koristnimi in nesebičnimi akterji na vseh petih igralnih položajih, ki se ne ozirajo na individualno statistiko.

V Brescii sta denimo izstopala dva branilska aduta ljubljanske zasedbe, ki sta skupaj dosegla 39 od 71 točk. Dirigent Codi Miller-McIntyre je še nekako posrečeno razporedil svoj strelski učinek z osmimi točkami v prvem polčasu in 13 v kritičnem nadaljevanju, v katerem je Cedevita Olimpija zmogla le 25 točk. Izkoristek njegovih metov je bil že povprečen 9:20 (45 odstotkov), precej slabši pa je bil pri organizaciji napadov, kar je poglobilo kaos med njegovimi precej divjimi zunanjimi soigralci ter že vso sezono neizkoriščenimi in vse bolj nezainteresiranimi centri. Jaka Blažič je medtem dosegel 18 točk, vendar le štiri v drugem polčasu, z metom iz igre 7:16 (44 %) pa ni izboljšal nikakršnega rekorda. Toda koga okriviti, da so vsi preostali člani odprave družno metali malo in nenatančno (10:28 ali 36 %)? Vse na svoj način, tudi Rimca, saj gredo verižni kolapsi neizogibno na trenerjev račun. Njegove krivde ne moreta sprati niti zmagi nad nedoraslima Mego Bemaxom in Cibono v regionalni ligi ABA.
 

Prvi le po prejetih »bananah«

O moštveni kemiji Cedevite Olimpije je težko govoriti, potem ko je v Brescii zbrala le devet asistenc. Najboljši podajalec je bil center Andrija Stipanović (4), drugi najboljši Miller-McIntyre (2), nadomestni organizator Ryan Boatright ni prispeval niti ene asistence v 21 minutah igre. Glavno gonilo ekipe je pač značajska agresivnost posameznikov, ki na trenutke bolj tekmujejo med seboj kot z nasprotnim moštvom, kar pušča posledice tudi pri drugih pomembnih dejavnikih. Če so Ljubljančani šele 23. med 24 udeleženci evropskega pokala pri razmerju med asistencami in izgubljenimi žogami, so hkrati komaj 21. po številu doseženih točk in iztrženih prostih metov, 16. po pridobljenih žogah in prvi – po prejetih blokadah, ki so nasploh domena Slovencev. Prva na skupni razpredelnici sta Blažič in Klemen Prepelič, ki je vendarle prinesel Joventutu drugo zmago s čudežno trojko prek treh četrtin igrišča, tretji Zoran Dragić pri Ulmu.

V Stožicah od začetka sezone prosijo za potrpljenje in čas za uigravanje povsem novega moštva, kar je po vseh letih trpljenja Olimpijinih navijačev težko zahtevati. Pa čeprav v skupini C tekmujejo kar pet nekdanjih evroligašev in Brescia, ki je v sredinem drugem polčasu delovala kot moštvo iz letošnje evropske elite. A le zato, ker so ji Ljubljančani to omogočili.