S solzami sreče Sani in Boki v zaslužen pokoj

Kar 13 let je Ljubljana čakala na veličastno slovo košarkarske legende. Leta 2005 se je v Hali Tivoli poslovil Jure Zdovc. Sinoči sta na Košarkarski simfoniji žogi in copatom pomahala v slovo 38-letni Boštjan Nachbar in leto mlajši Sani Bečirović.

Ob zares ugledni igralski in trenerski zasedbi sta glavni vlogi upravičeno pripadli osrednjima solistoma Saniju in Bokiju. Pokazala sta, da še vedno premoreta veliko tekmovalnega naboja, tudi roki ju ubogata. Tekmo sta začela v prvi peterki. Da je v fantih še nekaj dinamita, pa je postala jasno tudi ob koncu prvega polčasa, ko je nekdanji srbski reprezentant, danes pa mojster žganjekuhe Nenad Krstić, zabil za 48:52.

"Zmago Sagadin je od nas zahteval obrambo," nam je zaupal Marko Milič, ki je hrabro branil barve Nachbarjeve ekipe. Kot se za tako tekmo spodobi, ni manjkal šaljivih vložkov in domiselnih iger, v katere sta bila vključena akterja. Sani je Nachbarja porazil pri zadevanju prostih metov z zavezanimi očmi, a sta si fanta po vsaki igri iskreno segla v roke in izkazala izjemno medsebojno spoštovanje in rivalstvo. Tudi po koncu tekme je bilo tako: volk sit, koza cela; tekma se je končala s prijateljskim izidom 100:100, Sani je bil z 32 točkami prvi strelec, Boki mu je bil za petami z dvajsetimi.


 

Diamantidis navdušen

"V veliko čast mi je, ker sta me Sani in Boštjan povabila. Toliko znanih obrazov se je zbralo, uživali smo v Ljubljani, kjer smo obujali spomine na prehojeno in odigrano v naših karierah," je bil kar malce nostalgičen sinoči 38-letni Grk Dimitris Diamantidis. Kariero v slogu svojega priimka je izvrstni branilec končal kot trikratni prvak evrolige (od tega dvakrat tudi MVP finalnega turnirja), šestkratni najboljši obrambni igralec v Evropi, dvakratni prvi podajalec stare celine, leta 2005 pa evropski prvak z Grčijo. Da ne bo pomote: grški as ni menjaval klubov kot po tekočem traku – kariero je začel pri Iraklisu, nato pa med letoma 2004 in 2016 igral za Panathinaikos. Tam je med letoma 2006 in 2008 delil slačilnico prav z Bečirovičem.

"Sani je bil krasen igralec. Bolje je, da si ga imel v ekipi kot pa na drugi strani. V tisti sezoni je navduševal. Tudi po njegovi zaslugi smo bili tako uspešni," je Dimitris Diamantidis v pogovoru za Delo pohvalil Sanija. Diamantidis ne skriva, da občuduje slovenski najstniški čudež Luko Dončića. "Gledam ga in se mu čudim. Tako mlad, pa že tako zrel košarkar. Saj kar ne morem verjeti! Zdaj je odšel v ligo NBA. Dejansko mu želim le to, da ostane zdrav, vse ostalo je v njegovih rokah," je bil neposreden Grk v tem čarobnem avgustovskem večeru v Stožicah, kjer se je zbralo 6500 gledalcev, zadnji ples pa so odplesale in odšle v zgodovino tudi legendarne Zmajčice. "Vsem od srca hvala, da še zadnjič vidim ta sveti parket," je imenu obeh slavljencev Sani naredil piko na i, Boki pa je s solzami v očeh zaklical: "Hvala, Slovenija!"


 

Zaslužila bi si še več

"Boki in Sani bi si zaslužila več gledalcev, a smo zadovoljni, da smo praktično napolnili zeleni ring. Igralci so v Ljubljani uživali, v dogovoru z osrednjima akterjema pa smo pripeljali tiste košarkarje, ki sta jih sama želela," je po koncu dogodka povedal Anže Blažič iz podjetja Sportanzo, ki je imelo v rokah organizacijske niti dogodka, ki je bil "težak" slabih 100.000 evrov. Pri organizaciji košarkarskega spektakla je ob ožji šestčlanski ekipi sodelovalo trideset posameznikov.