Prvenstva se lahko podaljšajo v junij in julij

Nekdanjemu slovenskemu košarkarskemu asu Boštjanu Nachbarju v teh dneh ni dolgčas. Z družino živi v Sevilli na jugu Španije in dejavno opravlja funkcijo direktorja sindikata igralcev košarkarske evrolige. Kot je povedal za STA, v teh časih, ko je več vprašanj kot odgovorov, tako klubi kot igralci upajo na solidarnost.

»Klubi in igralci upajo na solidarnost, ampak jih mnoge stvari pri tem za zdaj zelo omejujejo. Vsaka država ima svoje zakonitosti, zato moramo vsak primer reševati na osebni ravni,« je poudaril nekdanji slovenski reprezentant, ki zadnjih sedem let živi v Andaluziji.

Ključni bodo prvi tedni v aprilu

V zadnjem tednu je opravil številne pogovore z igralci evrolige. »Vsi imajo veliko vprašanj in ogromno je negotovosti. Države in klubi različno rešujejo trenutni položaj; v nekaterih državah so odpovedali in dokončno končali košarkarska prvenstva, drugje so jih preložili in čakajo na nadaljevanje. Zato so igralci v negotovosti in iščejo odgovore oziroma rešitve,« nadaljuje Nachbar.

»Zelo je pomembno, da se državna prvenstva končajo, prav tako tudi evroliga. S tem bi igralci izpolnili določila v pogodbah in bili upravičeni do izplačil oziroma nagrad za dosežke. Menim, da imamo še nekaj manevrskega prostora. Ključen bo april oziroma prva dva, trije tedni prihodnjega meseca. Če se bo krivulja okuženih s koronavirusom ustalila oziroma začela padati, potem bomo lahko razmišljali o nadaljevanju prvenstev. Podaljšamo jih lahko v junij ali julij. Moramo ostati pozitivni in razmišljati optimistično.«

Položaj evropske košarke, ki je že vrsto let razdeljena na dva pola, ni v korist sindikata igralcev evrolige (EuroLeague Players Association), zato Nachbar upa, da bo pandemija koronavirusa streznila vse vpletene strani in da se bo košarka v Evropi združila pod isto streho ter našla skupne interese.



»Zadnje kvalifikacije za svetovno prvenstvo so pokazale, da nismo na pravi poti. Evropska košarka je razdeljena in to ni v interesu nikogar. Kot sem poudaril že v nekaterih intervjujih v tem času, upam, da bo zdajšnja situacija oziroma kriza prisilila ključne ljudi k bolj tehtnemu razmisleku o prihodnosti košarke. Klubi in zveze se morajo zavedati, da so bile zdaj določene stvari predimenzionirane in da je treba njihovo delo narediti bolj pregledno,« dodaja 39-letni Nachbar.

Cilj sindikata igralcev evrolige je v prihodnjem letu oblikovati kolektivne pogodbe, ki bodo temelj za nadaljnje delovanje klubov, menedžerjev in igralcev. »S tem pričakujemo, da se nam bodo odprla tudi vrata Mednarodne košarkarske zveze (Fiba) in da bomo lahko skupaj združili evropsko košarko,« meni Nachbar, ki se je kot igralec preizkusil v številnih klubih, tudi v ligi NBA (Houston, New Orleans, New Jersey).

V dresu slovenske reprezentance je odigral 58 uradnih tekem, s 1199 točkami pa je četrti strelec vseh časov izbrane vrste Slovenije. Zato z zanimanjem spremlja usodo olimpijskih iger v Tokiu.

Kljub karanteni so ljudje pozitivni in odprti

»Ne bi bil rad v koži ljudi, ki odločajo o usodi največjega tekmovanja na svetu. Gre za večplastno zadevo, predvsem v finančnem smislu, zato odločitev ni lahka. Če na vse skupaj gledam kot športnik, je preložitev edina logična rešitev, saj tekmovalci zdaj ne morejo razmišljati o olimpijskih igrah, kaj šele da bi se nanje fizično in psihično najbolje pripravili,« razmišlja Nachbar.

Boštjan Nachbar ima z ženo in hčerkama že štiri leta in pol stalno bivališče v Sevilli. Ustreza mu lagodno življenje v toplem okolju, ki pa ga vsako leto zapusti v začetku poletja, saj se tedaj temperature tam dvignejo tudi nad 40 stopinj Celzija.

»Ko dekleti končata šolo, smo na prvem letalu za Slovenijo. V Sevilli ima velika večina hiš in naselij svoje bazene, a vročina je tedaj res prehuda,« pravi Nachbar.

Dneve karantene v Španiji preživlja v domačem okolju. »Ljudje tu na jugu Španije so izjemno pozitivni in odprti. Seveda jih karantena pri tem omejuje, vendar so še vedno družabni. Vsak večer se zberejo pred vhodi ali na balkonih in si krajšajo čas z glasbo ali pogovori na daljavo. Ni čutiti zagrenjenosti, tesnobe ali strahu,« je pogovor za STA sklenil Boštjan Nachbar.