Čakali so dolgih pet let, zdaj je lovorika spet v Stožicah

Prvič po letu 2017 so se košarkarji Cedevite Olimpije vrnili na prestol slovenskega pokala Spar in osvojili že 21. lovoriko v tem tekmovanju, prvo po združitvi ljubljanskega in zagrebškega kluba. V odločilnem dvoboju so odpravili moštvo Helios Suns, ki se je šele drugič uvrstilo v finale in kljub odličnemu odporu ni moglo ponoviti podviga izpred 15 let, ko je osvojilo obe domači kroni. Kakovostna razlika med tekmecema je bila tokrat prevelika na slehernem igralnem položaju.

Leta 2007 so Domžalčani osvojili pokalno trofejo pod vodstvom trenerja Memija Bečiroviča. Z Robertom Troho, Sašo Dončićem, Aleksejem Laškevičem, Smiljanom Pavičem in Juretom Močnikom v glavnih vlogah na parketu so s 77:70 v finalu na Kodeljevem prekosili Olimpijino zasedbo s Teemujem Rannikkom, Domnom Lorbkom, Manučarjem Markoišvilijem, Ivico Jurkovićem in Hasanom Rizvićem v začetni peterki, ki jih je s klopi usmerjal Gašper Okorn.

Yogi Ferrell je bil neustavljiv za Domžalčane. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Odtlej sta kluba preživela dobre in slabe čase ter letos dobila nagrado za vztrajnost. Še posebej Ljubljančani, saj so si sprali z ustnic vsaj del pelina po razočaranjih v minulih osmih letih, v katerih so se le enkrat povzpeli na pokalni vrh. Dvakrat so obstali v finalu, štirikrat v polfinalu in enkrat že v četrtfinalu.

Domžalčani vodili do 23. minute

Cedevita Olimpija je prišla do uspeha pod taktirko Yogija Ferrella, ki je na trenutke igral bolj zase kot za moštveno korist, s koši in energijo Zorana Dragića ter raznovrstnostjo najboljšega košarkarja zaključnega turnirja Eda Murića. Potrebovala pa je precej dejavnih mož za boj s srčnimi tekmeci. Ko so se Domžalčani po zaostanku s 5:15 otresli treme in prešli h kombinatorni igri, so razkrili številne znane slabosti v obrambi stožiške ekipe. Do 12. minute so izenačili na 29:29 ter predvsem po zaslugi svoje centrske naveze z Leonom Šantljem in Binetom Prepeličem celo dobili prvi polčas s točko razlike.

Ko je Alen Omić dobil uporabo podajo, je bil previsok za tekmece.  FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Tudi v nadaljevanju se je Helios trudil po najboljših močeh, po vodstvu z 51:50 pa začel pričakovano izgubljati korak. Po prvih točkah Jake Blažiča, ki je v uvodnih 20 minutah metal 0:5, in precej boljši razporeditvi strelskega bremena v celotnem moštvu je Olimpijina prednost znašala že 69:56. Vse bolj je bilo jasno, da se ji zmaga ne more izmuzniti, pri 88:68 je ostalo odprto le vprašanje končne razlike, in tudi na ta odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Vmes je prišlo le še do kratkega stika z izključitvijo Blažiča, Ferrella in Alena Hodžića na eni strani ter Carlbeja Ervina na drugi.

»Končno je pokal Spar tam, kjer mora biti. Domžalčani so pokazali, da imajo veliko srce in se odlično upirali, pohvale pa si zaslužimo tudi mi. Ostalo pa nam je še nekaj ciljev za to sezono,« je po finalu ocenil Edo Murić, ki je že osvojil pokalno lovoriko v Krkinem dresu. Njegov starejši brat Dino pa je bil MVP zaključnega turnirja 2013, ko so Olimpijini košarkarji v finalu prav tako ugnali Helios.