Luka Dončić z žogo, Aleksander Sekulić za krmilom

Poltretji mesec je minil, odkar je slovenska košarkarska reprezentanca uradno ostala brez selektorja, saj se je z zadnjim nastopom v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2022 končala začasna epizoda Aleksandra Sekulića. V času brezvladja so krožila imena številnih kandidatov, med katerimi je sprva izstopal strateg moskovskega CSKA Dimitrios Itoudis, nato se mu je pridružil trener Zenita iz St. Peterburga Xavi Pascual, a predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec ni skrival zadovoljstva nad Sekulićevim delom. Danes ga je že kar pričakovano nagradil z dveletnim podaljšanjem mandata.

Kako resno sta bila pravzaprav v igri Itoudis in Pascual, ki na evropski klubski sceni sodita v zgornji cenovni razred, bi lahko še vedno le ugibali. Erjavec je zaupal, da je bil že decembra 2019 v stiku tudi z Željkom Obradovićem in Aleksandrom Đorđevićem, ki sta nemudoma zavrnila ponudbo. A zdaj je pomembno le, da si bo lahko Sekulić hitro zavihal rokave, saj evropske prvake čaka cela vrsta pomembnih izzivov: od 29. junija do 4 julija olimpijske kvalifikacije in nato morebiten krstni nastop na OI, jeseni se bodo začele kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023, prihodnje leto bodo branili naslov najboljših na stari celini ...



»V minulih mesecih smo imeli težko nalogo, saj smo si želeli privabiti strokovnjaka, ki bi lahko vodil Slovenijo pri vseh naslednjih projektih. Zaradi neusklajenosti tekmovalnih koledarjev je bilo nerealno pričakovati, da bi lahko trener evroligaškega kluba sedel na klop naše reprezentance. Na Itoudisa ali Pascuala bi lahko računali le v poletnih mesecih, ne pa jeseni in spomladi. Pričakujem, da bomo zdaj imeli mir vsaj za dve leti, z Aleksandrom pa smo se dogovorili, da bo vodil Slovenijo tudi na SP, če se bo nanj uvrstila,« je pojasnil Matej Erjavec.
 

Težko delo v Kaunasu

 

Sekulić, sicer pomočnik glavnega trenerja češkega Nymburka, je prevzel krmilo izbrane vrste 6. novembra lani ter s tremi zmagami in enim porazom potrdil 14. zaporedno uvrstitev na EP. Kljub pohvalam je lep čas ostal v negotovosti.



»Nikakršnih neprijetnih občutkov nisem imel, ker sem se po uspešno opravljenem delu znova znašel v krogu kandidatov, saj sta Itoudis in Pascual ugledni imeni evropske košarke. Pred reprezentanco, s katero sodelujem že 15 let, je kar nekaj ciljev. Za začetek bomo vse misli in sile usmerili v olimpijske kvalifikacije v Kaunasu, kjer nas bo pričakalo kar nekaj kakovostnih tekmecev. Med drugimi gostiteljica Litva, zelo močna pa bo tudi Poljska. Časa za pripravo ne bo veliko, pričakujem pa, da se bodo odzvali vsi najboljši razpoložljivi košarkarji in da bomo dosegli nov zgodovinski uspeh,« je poudaril Sekulić, ki bo zbral kandidate 7. junija.


 

Kdo namesto Morgana?

Zelo resno računa tudi Luko Dončića in Vlatka Čančarja, toda če se bosta z Dallasom oziroma z Denverjem uvrstila v finale zahodne konference lige NBA, ne bosta mogla igrati v kvalifikacijah za OI, na katerih bo slovenska reprezentanca nastopila tretjič. Leta 1992 ji je le malo zmanjkalo v Zaragozi, leta 2008 jo je v Atenah izločil Portoriko.

Zapletle so se tudi razmere med centri, saj bo Jordan Morgan moral na operacijo kolena, po njej pa ga čaka vsaj šest mesecev okrevanja. Možni rešitvi sta dve: poiskati alternativo med visokimi igralci s slovenskim potnim listom in morda otopliti stike z Alenom Omićem, ki zadnjič nosil slovenski dres v kvalifikacijah za EP 2017, ali priskrbeti državljanstvo novemu naturaliziranemu košarkarju v (pre)hudi časovni stiski.

»Z Omićem sem v stalnem stiku in menim, da še vedno čuti pripadnost k naši reprezentanci. Ali ji je še pripravljen pomagati, potem ko je na eurobasketu 2017 moral prepustiti mesto naturalizirane okrepitve Anthonyju Randolphu, je drugo vprašanje, toda opcij ni prav veliko. Pri iskanju kandidata za podelitev državljanstva pa moramo upoštevati, da bi morali po novih zakonih pridobiti precej več dokazil, kot smo jih za Morgana,« je ocenil direktor reprezentance Matej Likar.