Dragić še enkrat: Nikoli več za Slovenijo

Naj je Goran Dragić po evropskem prvenstvu 2017 še tako prepričeval slovenske navijače, da je z zmagoslavjem v Istanbulu končal reprezentančno pot, so ga poslušali le redki. Pred dnevi ga je poskušal omehčati tudi predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec z izjavo: »Ni ga Slovenca, ki ne bi želel prepričati Gorana. Nima se kam skriti.« Zaman.

Ko se je fronta razširila na mednarodno raven in je kolumnist Jeff Taylor na spletni strani FIBA pozval Dragića, naj skupaj z Luko Dončićem poskuša uresničiti tudi svoje olimpijske sanje, se je (še enkrat) oglasil Miamijev as. Potrdil je, da konec junija ne bo igral v kvalifikacijah za letošnje olimpijske igre, v katerih bi morala Slovenija osvojiti prvo mesto na turnirju v Kaunasu. Da bi si priigrala vozovnico za Tokio, bi morala najprej prekositi Angolo in Poljsko, nato pa zmagati še v polfinalu in finalu, v katerih bi se srečala z najboljšima moštvoma iz sosednje skupine, v kateri bodo igrale Litva, Venezuela in Južna Koreja.

»Ko sem bil mlajši, sem pokazal rojakom, da sem se vedno pripravljen odzvati na selektorjevo vabilo, ne glede na to, kdo je še sestavljal reprezentanco. Imeli smo dobra in slaba moštva, toda vedno sem dal vse od sebe. Zdaj sem prišel do točke v karieri, ko moje telo ni več takšno, kot je bilo pred leti, zato moram biti toliko pametnejši,« je poudaril Dragić, ki se zaveda, da bo 6. maja dopolnil 34 let, da je lani izgubil dobršen del sezone zaradi operacije kolena in da mu bo poleti poteklo zadnje leto pogodbe z Miamijem, po kateri v tem prvenstvu zasluži 19,2 milijona dolarjev.

»Poleti moram biti na razpolago družini, vedno sem postavljal na prvo mesto svoja otroka. Nasploh pa moram upoštevati, da sem 12, 13 sezon igral brez premora, kar zahteva svoj davek. Slovenija lahko sestavi kakovostno mlado moštvo, ki mora dozoreti skupaj. Prepričan sem, da bo Luka imeniten vodja. Moja reprezentančna zgodba se je končala v pravljičnem slogu. Dal sem vse od sebe, zdaj pa se moram izkazati še kot soprog in oče,« je potrdil Dragić, ki je v slovenskem dresu osvojil zlato kolajno tudi na EP 2004 za košarkarje do 20. leta (skupaj z bratoma Erazmom in Domnom Lorbkom & Co.), za člansko izbrano vrsto pa je igral na SP 2006, 2010 in 2014, EP 2007, 2009, 2011, 2013 in 2017 ter v kvalifikacijah za OI 2008.
 

Manj prodorov, več trojk

Goran Dragić se je prilagodil na nove razmere tudi v Miamijevem moštvu. Potem ko je v prvih 282 tekmah po selitvi na Florido 268-krat igral v začetni peterki Vročice, je v tej sezoni le enkrat okusil uvodne minute dvobojev. Prelevil se je v aduta iz rokava in v igro vstopa s klopi, še vedno pa ima zajetno vlogo (v povprečju igra 28 minut), s 15,8 točke je tretji strelec moštva za Jimmyjem Butlerjem (20,3) in Kendrickom Nunnom (16,2), s 5 asistencami pa drugi podajalec za Butlerjem (6,5).

»Tako želim podaljšati svojo poklicno pot. Z leti nisi več tako hiter, kot bi si želel, zato moraš poseči po drugih orožjih,« je pojasnil nekdanji kapetan slovenske reprezentance, ki je med svojo 12. sezono v ligi NBA bistveno zmanjšal število prodorov (s 17,7 na tekmo v sezoni 2016/17 na 11,5), bistveno pogosteje pa meče za tri točke (5,7-krat na tekmo – 1,1-krat več kot lani in 1,7 več kot predlani), in to z najboljšim izkoristkom v karieri (39,2 %). Z 22 točkami in 10 asistencami se je izkazal tudi ob zadnji zmagi nad Washingtonom s 134:129 po podaljšku, s katero se je Miami še trdneje zasidral na drugem mestu v zahodni konferenci.