Za obrambo vodstva je Simon Yates izbral najboljši način – napad

Zaključni vzpon na Rabasso je bil dolg več kot 17 kilometrov, v Movistaru so si želeli, da bi na prvem vzponu v Andorri slavili veliko zmago, namesto tega pa preštevajo mrtve. Alejandro Valverde tokrat ni bil kos izvrstnemu Simonu Yatesu, ki v rdeči majici koraka Madridu naproti. 
 
Prav Yates je na Giru izkusil, da pred zadnjo gorsko etapo razmišljati o zmagi nima nobenega smisla, a tokrat vseeno deluje precej drugače kot v Italiji. V 19. etapi je bil izjemen in namesto da bi le sledil akcijam Valverdeja, se je kar sam odločil za napad ter zabil zadnji žebelj v krsto španskega veterana. Steven Kruijswijk, Nairo Quintana in Thibaut Pinot so napadli več kot 10 kilometrov pred ciljem, Yates pa je videl, da je Valverde v rahli krizi, zato se je z napadom preselil do vodilne trojke. 
 
Razlika je hitro narasla na pol minute in v taboru Movistara je začel zvoniti alarm, Quintana je moral počakati svojega kapetana in ravno, ko je začel narekovati tempo na čelu glavnine, je smola še enkrat udarila v špansko moštvo. Quintani je počila zračnica, Valverde pa sam ni mogel narekovati tempa in medtem, ko je čakal na Kolumbijca, so njegove sanje o zmagi splavale po vodi. Yates je drvel proti cilju, etapno zmago je sicer prepustil Pinotu, a je prednost pred Valverdejem povišal na zelo varno minuto in pol. 
 

Lahko uživa v tem, kar je dosegel

»Dobro sem se počutil. Dovolj dobro, da sem lahko napadel in moja ekipa je svoje delo odlično opravila. Zavedam pa se, da dirke še ni konec. Jutri nas čaka zelo zahtevna etapa. Po eni strani lahko uživam v tem, kar sem že dosegel, a nikoli ni konec, dokler se ne konča zadnja etapa,« je kljub lepi prednosti ostal previden Yates.

»Simon je odlično poznal zadnji vzpon, videlo se je, da Valverde ni v najboljši dnevni formi in točno je vedel, kje mora napasti. Vesel sem, da mi je uspela nova etapna zmaga, v sredo se nisem počutil dobro, tokrat pa sem spet našel prave noge in na koncu se je izšlo. To je češnja na torti letošnje Vuelte,« je bil na cilju v Andori vesel Thibaut Pinot.


 

Ostanejo jim le še dolge »bombe«

 
Dirka vseeno še ni odločena, spomin na dirko po Italiji je kljub vsemu preveč živ, da ne bi tekmeci poizkusili tudi jutri. Steven Kruijswijk je spet dirkal izvrstno in skočil nazaj na oder za zmagovalce, a tudi Enric Mas in Miguel Angel Lopez še nista povsem odpisala naskoka na stopničke. Bitka se zdaj premika na teren bratov Yates, ki že nekaj let živita v Andori in vseh šest kategoriziranih vzponov današnje etape poznata kot lasten žep. Etapa bo dolga le slabih 100 kilometrov, največjo prepreko so prireditelji prihranili za konec – vzpon ekstra kategorije na Gallino, ki ga zaznamujejo zelo strmi odseki. 


 
»Vzpon na Gallino ni tako težak kot ciljni vzpon 19. etape, a bo med dirko še precej težji, saj bomo vsi povsem na robu z močmi. Mislim, da bo šlo v tej etapi na nož od začetka, saj Movistaru in Astani ne preostane drugega, kot da poizkusijo z dolgimi »bombami« in morda računajo, da Simon Yates spet zaide v krizo. Zelo zanimivo bo,« je zadnjo etapo, kjer se slika v skupnem seštevku še lahko spremeni, komentiral junak 17. etape Michael Woods. 
 
Slika v boju za skupno zmago in rdečo majico je po petkovi etapi precej bolj jasna, a dirka vseeno še ni odločena. Če bo Alejandro Valverde, kot že tolikokrat doslej, spet našel kakšnega asa v rokavu, nas čaka pravi ognjemet za zaključek ene najbolj zanimivih in odprtih izvedb Vuelte v zadnjih letih. Če bo Simon Yates glavni junak nedeljske parade šampionov na ulicah Madrida, bodo kolesarji iz Velike Britanije slavili že na peti tritedenski dirki zapored ...