Velika Pogačarjeva zmaga na Vingegaardovem terenu

V boju za zmago na Touru se je jeziček na tehtnici nagnil na stran Jonasa Vingegaarda, so številni kolesarski komentatorji modrovali, potem ko je Danec v šprintu za zmago v 11. etapi v Centralnem masivu ugnal Tadeja Pogačarja. Povsem drugače pa je obtežitev na rumeni tehtnici videti po 14., prvi pirenejski etapi, v kateri je 25-letnik s Klanca pri Komendi skupaj z ekipo UAE pokazal svojo izjemno moč. Za že 13. zmago na veliki pentlji v karieri in za prednost skoraj dveh minut v skupnem seštevku.

»Zdaj prihajajo etape, ki mi še bolj ustrezajo,« je Vingegaard pred Pireneji pritrjeval napovedim, da bo morda že danes napadel Pogačarjevo vodstvo. To je pred začetkom 151,9 km dolge preizkušnje s 4.000 višinskimi metri znašalo 1:06 pred Remcom Evenepoelom in 1:14 pred Dancem, ki je dobil zadnja dva Toura.

Yatesov napad kot odskočna deska

Razplet na cesti je bil povsem drugačen, vseskozi ga je nadzirala in narekovala Pogačarjeva zasedba pod vodstvom športnega direktorja Andreja Hauptmana. Najprej je čez vzpona na Tourmalet in Hourquette d’Ancizan narekovala oster tempo, ki je ubežnike dneva obsodil na neuspeh. Rdeča nit se ni pretrgala niti na ciljnem vzponu na Pla d'Adet, na katerem pa Pogačarjevi pomočniki niso le narekovali tempa na čelu skupine favoritov. Okoli 7 km pred ciljem je napadel Adam Yates ter v narekovanje tempa prisilil edinega preživelega Vingegaardovega pomočnika Mattea Jorgensona.

Jonas Vingegaard ni mogel slediti Pogačarjevemu tempu. FOTO: Marco Bertorello/AFP

Ko je Američan porabil toliko moči, da ni mogel več pomagati svojemu danskemu kapetanu, je 5 km pod vrhom skočil še Pogačar. Sam se je preselil k Yatesu, ki mu je nudil zavetrje, medtem ko sta vzdrževala majhno prednost pred Vingegaardom in Evenepoelom. Nato je sledil še drugi Pogačarjev pospešek, ki je zlomil tekmeca. Slovenski as se je tako svoje druge letošnje etapne zmage na Touru in 13. v karieri veselil s prednostjo 39 sekund pred Dancem in 1:10 pred Belgijcem. Pridobil je še nekaj odbitnih sekund in tako rumeno majico od Vingegaarda oddaljil na 1:57 od Evenepoela pa na 2:22.

Zmaga za ekipo

V cilju Pogi kajpak ni skrival veselja, potek dirke je spet zasukal s svojo prid, izkupiček od etape pa je bil še boljši, kot je pričakoval. »Na koncu je šlo vse bolj za občutek kot za načrtovan napad. Merili smo na etapno zmago, vendar smo pričakovali odločitev v šprintu. Nato je Adam napadel in Visma je morala narekovati tempo, jaz pa sem razmišljal o tem, da se mu pridružim s prednostjo pred drugimi. Ko mi je to uspelo, je bil položaj popoln za nas. Ekipnim kolegom dolgujem veliko zahvalo, bili so izjemni in to zmago posvečam njim. Načrt je bil priti v šprint, dobiti etapo in s tem še nekaj odbitnih sekund. Vendar je bil takšen razplet precej boljši. To so zelo dobre novice zame, zelo vesel sem, da sem v takšni prednosti. Nadaljevati moramo v enakem slogu, z dobro energijo in nogami. Poskušali bomo obdržati tak položaj,« so iz Pogačarja vrele besede v cilju nedaleč od krajev, kjer je tudi leta 2021 slavil etapno zmago ter se utrdil v rumeni majici, ki jo je nato nosil do cilja v Parizu.

Tadej Pogačar poleg rumene nosi tudi pikčasto majico kralja gora. FOTO: Marco Bertorello/AFP

»Spominjam se leta 2021, ko sem zmagal v bližini in zmagal v skupnem seštevku. Lepi spomini so prišli na dan na tem vzponu, danes sem dal vse od sebe in podoživel sanje izpred treh let,« pa je za TV Slovenija kasneje povedal Pogi, ki je razmišljal tudi o tem, da bi etapno zmago tokrat prepustil Yatesu.

»Boljšega ekipnega kolega, kot je Adam, ni mogoče imeti. V mislih sem že imel, da naj gre on po etapno zmago, ki si jo je gotovo zaslužil, vendar sem tudi začutil, da Jonas tokrat morda ni najboljši. Počutil sem se zelo dobro, igrivo, poskusil sem z napadom. Adamu gre zahvala, da me je potegnil še nekaj metrov, naredila sva razliko, to je bil neverjeten dan,« je nadaljeval Pogačar, potem ko je že 12. na letošnji veliki pentlji oblekel rumeno majico.

Jonas še čaka na svojo etapo

Še sedem etap ga loči do cilja, tokrat v Nici, kjer se bo z vožnjo na čas dirka po Franciji končala prvič doslej. Boja za zmago še zdaleč ni konec, že jutri je na sporedu težja od dveh pirenejskih etap. Dolga bo 197,7 km, s kar 5.000 višinskimi metri. Drug za drugim si bodo sledili vzponi na Peyresourde (6,9 km, 7,8 %), Menté (9,3 km, 9,1 %), Portet-d’Aspet (4,3 kilometres, 9, 7 %) Agnes (10 km, 8,2 %), za piko na i pa še ciljni na Plateau de Beille (15,8 km, 7,9 %).

»Jutri je etapa zelo zahtevna že od štarta, začeti moramo ostro in pazljivo. Imamo zelo močno ekipo, kar smo pokazali že tokrat, mislim, da se nam ni treba bati,« je še povedal Pogačar, ki se ta čas zdi na dobri poti, da kot prvi po Marcu Pantaniju leta 1998 v isti sezoni osvoji Giro in Tour.

Vingegaard je sicer prepričan, da mu to še lahko prepreči. »Moja predstava je bila dobra, nad njo ne morem biti razočaran, lahko pa sem razočaran nad tem, da sem izgubil 40 sekund. Iz tega moramo vzeti le najbolje, jutri je še en dan, ki mi morda bolj ustreza. Vedeli smo, da ima Pogačar nor napad ter da mu zadnji položnejši kilometri ciljnega vzpona bolj ustrezajo. Če gledamo tako, je logično, kar se je zgodilo, dosega višji absolutno moč, na strmejših delih sem se mu približeval,« 27-letni Danec ugotavlja, da to še ni bila tista etapa, ki naj bi mu bolj ustrezala.

Profil 15. etape Toura. FOTO: Infografika Delo

»Tadej si je zaslužil zmago, čestitam mu. Njegova vožnja je bila impresivna, a jutri je nov dan, upam, da bom tokrat lahko jaz naredil razliko. Jutri je težji dan, danes je bila etapa kratka, daljša in težja, kot je etapa, bolj mi ustreza,« Vingegaard upa, da bo v Pirenejih še lahko vrnil udarec Pogačarju. Slednji po boksarsko prepričljivo vodi po točkah in mu načeloma ni treba več pretirano tvegati. Dovolj bo, če bo do cilja le sledil velikemu tekmecu, a bo bržkone v njem vseskozi tlela želja po udarcu za nokavt.

Results powered by FirstCycling.com