V četrtem poizkusu je poravnal račune s Tirrenom

Z dvobojem za zgodovino se je končala dirka od Tirenskega do Jadranskega morja, po treh letih smole pa je dirka dveh morij nagradila tudi Primoža Rogliča. Na koncu je slovenski kolesarski as do druge letošnje zmage na etapnih dirkah prišel s pičlimi 31 stotinkami sekunde prednosti pred Adamom Yatesom.

V dneh, ko se njegovi nekdanji sotekmovalci odpravljajo v Planico, je Primož Roglič znova v središču kolesarskega sveta. Tokrat je v soju žarometov na dirki, ki jo je doslej kljub visokim pričakovanjem vedno zapuščal z grenkim priokusom. »Četrtič bom dirkal na Tirrenu Adriaticu, vsako leto sem želel zmagati, bil sem prepričan, da sem dovolj dober za to, a je šlo vedno nekaj po zlu. Toliko 'sranja' in težav, kot sem ga imel v tednu dni tukaj, ponavadi nimam niti na tritedenskih dirkah. Vseeno bi dirko res rad dobil, ker je ena mojih najljubših,« je pred začetkom razlagal Roglič.



Med favoriti za končno slavje je bil že lani, a so nato skupaj s sotekmovalci povsem pogoreli na ekipnem kronometru, zatem je iz boja za skupni seštevek dokončno izpadel po padcu v četrti etapi, za katerega ni bil sam kriv. Obliž na rano je bila zmaga na posamičnem kronometru, a je imel Roglič precej višje cilje. Letos je v Italijo prišel s popotnico zmage na dirki po Združenih arabskih emiratih in s podporo močne ekipe, skupaj so izpolnili osnovni cilj – Rogliča na zaključni kronometer pripeljati v položaju, v katerem se bi lahko potegoval za zmago.
 

Strah Britanca je bil upravičen

Za Yatesom je imel pred 10 kilometrov dolgo vožnjo na čas 25 sekund naskoka, Britanec pa je kljub temu vlogo favorita prepustil Rogliču: »Ta kronometer mi ne ustreza, je preveč raven in brez tehničnih odsekov, zato tukaj vedno izgubim veliko časa. Lani sem proti Rogliču izgubil 36 sekund, bojim se, da tudi letos moja prednost ne bo dovolj velika.«

Najboljše v skupnem seštevku je na progi pričakal močan veter, zato so bili hitro izločeni iz boja za najvišja mesta v etapi, kronometer je na koncu pripadel Belgijcu Victorju Campenaertsu, ki bo podiral tudi rekord v vožnji na eno uro. Precej bolj zanimivo kot v etapi je bilo v boju za končno modro majico, v prvih petih kilometrih pred obratom sta imela Roglič in Yates veter v hrbet, zato je slovenski šampion pridobil le sedem sekund in zdelo se je, da bo skupna zmaga splavala po vodi. »Na progi so bile težke razmere, v drugem delu je pihal močan veter v prsa in vedel sem, da lahko tam naredim večjo razliko, zato sem za drugih pet kilometrov prihranil nekoliko več energije,« je taktični načrt pojasnil Roglič.



Kapetan Jumba je bil že v cilju, v virtualnem boju z Yatesom pa je zaostanek Britanca naraščal prepočasi za slovenske želje. Ob vstopu v zadnji kilometer je imel še sedem sekund naskoka, vozil je bržkone najboljši kronometer kariere in odločali so centimetri, na koncu pa je štoparica vendarle odločila v korist Rogle, ki je slavil za pičlih 31 stotink sekunde: »Po takšnem dnevu je nemogoče opisati vsa čustva, ki me prevevajo, gre za neverjetno lepo zmago. Bilo je zelo tesno in napeto do konca, a včasih moraš na dirkah imeti tudi srečo. Jaz je do sedaj na Tirrenu nisem imel, letos pa so se tudi stotinke obrnile v mojo korist. To je velika spodbuda pred naslednjimi cilji sezone, predvsem za Giro.«

​
 

Na zadnjih sedmih dirkah petkrat zmagal

Roglič je tako slavil na še drugi etapni dirki v sezoni 2019 (v ZAE je dobil tudi etapo), na kateri je štartal, skupno je že pri osmih skupnih zmagah v profesionalni karieri. Lani je na dirki po Baskiji z zmago začel izjemen niz, nadaljeval ga je s slavjem v Romandiji in na dirki po Sloveniji, na Touru je bil četrti, na dirki po Britaniji pa tretji, čeprav je bil daleč od optimalne forme. Če k temu dodamo še letošnji slavji na UAE Touru in Tirrenu Adriaticu, je v tem trenutku bržkone celo najboljši kolesar za enotedenske etapne dirke na svetu.