S trojčkom zmag je Roglič zaokrožil sanjski teden

Ženeva – V teh dneh se je tudi med svetovne kolesarske navdušence in strokovnjake naselil občutek, da je Primož Roglič postal praktično nepremagljiv. Odlično pripravljenost je najprej izkoristil na sobotni kraljevski etapi dirke po Romandiji, kjer je dobil šprint manjše skupine, ponovitev lanske rumene majice pa je potrdil še z najboljšim časom na zaključni vožnji na čas. V žep je Roglič v le dveh dneh pospravil kar tri zelo prestižne zmage.

Tudi največji optimisti v strokovnem štabu Jumba Visme si niso predstavljali, da se bo generalka za Giro za Rogliča odvijala tako dobro. Zasavec je vendarle na dirko prišel z višinskih priprav in se šele navaja na tekmovalni ritem, pa vseeno v tem trenutku ni junaka, ki bi mu bil kos. Drugi dan dirke je izpolnil osnovni cilj in dobil etapo, oblekel je rumeno majico vodilnega, a je vztrajal, da ni prepričan, če jo bo pripeljal do ciljne črte v Ženevi, saj dirka po Romandiji tokrat ni njegov glavni cilj, na koncu pa je bilo slavje še bolj prepričljivo kot lani.

Sobotno kraljevsko etapo so prireditelji zaradi dežja in nizkih temperatur skrajšali za 70 kilometrov, ohranili pa so zahteven ciljni vzpon prve kategorije do Torgona. »To je bil peklenski dan na kolesu, bilo je hladno in težko. Ekipa se je izkazala in nama s Kruijswijkom pripravila odličen položaj pred zadnjim vzponom, potem pa je štela le še moč nog,« je potek dirke opisal nosilec rumene majice. Na vzponu so ga tekmeci napadali, a se za razliko od prve gorske etape tokrat Roglič nikoli ni znašel v težavah. Dobra dva kilometra pred ciljem je poizkusil še sam, takoj je šel z njim Geraint Thomas, njun pobeg je nevtraliziral šele Michael Woods z dolgim pospeševanjem na čelu zelo razredčene skupine. Roglič se s tem ni pretirano obremenjeval, zanesel se je na svoje noge in prvi začel šprint, v katerem mu ni bilo para: »Želel sem se oddolžiti za slab petkov šprint, ko sem bil preveč zaprt. Tokrat se je izteklo odlično, počutim se dobro, še vedno pa nisem v idealni formi.«


 

Zdaj že pri številki 29

Tekmeci si teh besed zagotovo niso želeli slišati, saj že zdaj Roglič pometa z njimi. Od ponovitve zmage ga je ločil le še 16,8 kilometra dolg kronometer, a glavni tekmeci za rumeno majico Rogliču v kraljevski disciplini niso bili konkurenčni. Tudi to zanj še ni bilo dovolj, sanjsko dirko je želel končati s še tretjo etapno zmago, že svojo 29. v profesionalni karieri. Na polovici proge je imel pred evropskim prvakom in rekorderjem v vožnji na eno uro Victorjem Campenaertsom že 14 sekund naskoka, v drugem delu je proti Belgijcu izgubil le sekundo in zmaga na kronometru je bila njegova: »Zelo vesel sem te zmage. Obožujem to dirko, te ceste, tukaj mi je vsakič v veliko veselje dirkati. Po Tirrenu sem imel kar dolg tekmovalni premor, zato nisem vedel, kam sodim. Zdaj sem povsem pripravljen na Giro.«

V skupnem seštevku je imel na koncu 49 sekund naskoka pred Ruijem Costo, na najnižji stopnički je dirko zaključil lanski junak Toura Geraint Thomas. Izkazal se je tudi Simon Špilak, v dežju in mrazu Romandije je tudi na kronometru zadržal mesto v najboljši deseterici, dirko je končal na devetem mestu.

Roglič se bo lahko zdaj povsem osredotočil na Giro, s predstavami v minulem tednu je postal prvi favorit za zmago, še pred dirko pa je ostal brez glavnega tekmeca. Kolumbijec Egan Bernal bi moral voditi barko Ineosa, bil je v odlični formi, med drugim je dobil tudi dirko Pariz–Nica, v soboto pa je iz tabora britanske ekipe prišla vest, da si je Bernal pri padcu na treningu zlomil ključnico in ostal brez nastopa na rožnati pentlji.



Čeprav Roglič vedno poudarja, da se bolj kot s tekmeci ukvarja s svojimi vožnjami, se vseeno zagotovo zaveda, da je v Bernalu izgubil zelo močnega tekmeca. A glede na letošnje rezultate se Rogliču ni potrebno bati prav nikogar, pred dirko po Romandiji je nastopil še na UAE Touru in Tirrenu–Adriaticu, vse tri dirke je trenutno najbrž najboljši kolesar za enotedenske dirke na svetu tudi dobil. Ko bi se le zmagoviti niz nadaljeval še na italijanskih cestah ...