Mur de Bretagne – Sloviti bretonski zid je ponos najbolj kolesarske regije v Franciji, tokrat pa je največ veselja prinesel Ircu Danu Martinu, ki je napadel že več kot kilometer pred ciljem, a vseeno zdržal do ciljne črte za eno največjih zmag v karieri. Zelo zanimivo je bilo tudi v boju za skupni seštevek, Greg van Avermaet je zdržal s prvo skupino in bo rumeno majico nosil tudi danes, žrtvi dneva sta bila Romain Bardet in Tom Dumoulin.
Bardet je glavno francosko upanje za končni oder za zmagovalce, tokrat pa je moral tik pred zadnjim vzponom zamenjati kolo, nato je še ujel priključek, a je potrošil preveč moči in na koncu tekmecem "podaril" pol minute. Še slabše jo je odnesel Dumoulin, guma mu je počila pred zadnjimi petimi kilometri, nato pa je dolgo čakal na klubski avtomobil, kljub pomoči ekipnih kolegov je v cilj prišel več kot 50 sekund za Martinom in izgubil vse, kar si je ob težavah tekmecev pridobil v prvih etapah.
Odlično sta dirkala Richie Porte in Geraint Thomas, ki sta bila nekaj časa celo na čelu skupine na zadnjem vzponu, v šprintu pa nista sodelovala, a sta končala v času zmagovalca. Tam je bil tudi van Avermaet, ki nikoli ni bil v resnih težavah, še najbližje zmagovalcu dneva pa je bil Roger Latour, a v zadnjih metrih ni uspel nadoknaditi razlike do Martina. Tretji je bil neuničljivi Alejandro Valverde, ki v takšnih etapah nikoli ne razočara.
Najprej zmaga, potem pa še vesela novica
»Težko zberem svoje misli, ker sem ravnokar izvedel, da je moja žena začela porod. Uh, kakšen poseben dan bo to, ciljni vzpon je bil težek, a je bil točno takšen, kakršne imam najraje. Želel sem presenetiti z nekoliko daljšim napadom, nisem vedel, če bom zdržal, na koncu je šlo za las, a je uspelo. To je tudi zmaga za celo ekipo, letos smo imeli ogromno smole, upam, da se bo zdaj krivulja obrnila navzgor,« je bil nasmejan Irec, ki ga resnično čaka eden najbolj posebnih dni v življenju.
Sto kilometrov pred ciljem se je zdelo, da se Tour Primoža Rogliča sesuva v prah, še preden se je sploh dobro začel. QuickStep je napadel na bočnem vetru, Roglič pa je s celo ekipo Lotto Jumba ostal v ozadju in začel se je obupan lov. Na srečo je bil Roglič edina žrtev napada, QuickStep je zmanjšal tempo na čelu in Zasavec je 15 kilometrov kasneje spet ujel vodilne. Smole še ni bilo konec, malo kasneje je padel na enem od cestnih otokov, pred zaključkom pa se je zbral in končal v času zmagovalca na izvrstnem desetem mestu.
To je bila za Zasavca zelo dobra lekcija, da si na Touru nikoli ne smeš privoščiti preveč in se sproščeno voziti v ozadju, saj je nesreča ali napad tekmecev vedno lahko takoj za ovinkom. Tokrat sta jo Roglič in Lotto zelo poceni odnesla, a si takšnih napak v prihodnjih etapah ne bodo več smeli privoščiti, če želijo napasti visoko uvrstitev v skupnem seštevku.
Komentarji