Roglič se ne vdaja, a pred zadnjimi bitkami je miren le Carapaz

Na rožnati pentlji so na vrsti odločilni trije dnevi, po katerih bo jasno, kdo bo prihodnje leto dni lahko občudoval neskončni pokal za zmagovalca Gira. Današnja etapa naj bi vsaj na papirju služila kot ogrevanje za favorite, peklenska jutrišnja preizkušnja pa bo bržkone odločila letošnjo dirko. Primož Roglič in Vincenzo Nibali nujno potrebujeta uspešne napade, a Richard Carapaz v rožnatem deluje zelo zanesljivo.

Četrtkova etapa kljub 222 kilometrom ni bila pretirano zahtevna, vse je bilo pripravljeno za zadnji spopad Pascala Ackermanna in Arnauda Demara v šprintu, ki bi odločil tudi dobitnika ciklamne majice po točkah, a je glavnini načrte prekrižal Damiano Cima, ki je kljub celotnemu dnevu v begu zdržal do ciljne črte. Ackermann si je z drugim mestom priboril verjetno neulovljivo prednost pred Demarom, Roglič, Jan Polanc in Grega Bole pa so končali v varnem zavetju glavnine.



»Start etape je bil zelo neugoden, po hitri prvi uri so se ubežniki odpeljali in potem smo res lahko uživali v malo bolj mirni etapi, je pa treba vedno ostati na preži, da ne gre kaj narobe. Naslednji dve etapi bosta zelo zahtevni, je pa težko napovedati, kaj bo. Malo me še vedno mučijo tudi bolečine zaradi padca, a se ne bomo predali,« je po etapi povedal Roglič, pogled na modrice na levi strani prsnega koša pa ni bil obetaven. Še precej večja ovira kot udarci pa bo boj s Carapazom.
 

Že prihodnje leto v Ineos?

Ekvadorec s pomočjo Movistara vsem – tudi Rogličevemu Jumbu – dokazuje, kako pomembna je v lovu za končno zmago močna ekipa. V sredo je tako Rogliča v težave spravil Carapazov ekipni kolega Mikel Landa, ki se tudi sam bori za zmagovalni oder, v Movistaru pa so takoj po etapi vsa namigovanja o notranjih sporih pometli pod preprogo.



»Z Mikelom sva dobra prijatelja, in če je nekaj dobro za ekipo, potem sem jaz s tem povsem zadovoljen, pomembno je le, da bo kolesar Movistara pripeljal rožnato majico do Verone. Za napad Lande v Anterselvi nismo bili dogovorjeni, a je Mikel odlično prebral situacijo in na koncu se je etapa končala zelo uspešno. Tudi nekaj sekund, ki sem jih jaz pridobil, bi bilo na koncu lahko zelo pomembnih,« na vsa vprašanja mirno odgovarja Carapaz. Skrb glede vzdušja v Movistaru ni iz trte izvita, že nekaj časa je bolj ali manj jasno, da bo Landa po sezoni oblekel dres Bahrain Meride, Carapaz pa je po podatkih Gazzette menda že od konca lanske sezone dogovorjen za prestop k Ineosu.
 

Bolj kot strmina pomembna forma

Dobre odnose bodo v Movistaru potrebovali, saj se ne Roglič ne Nibali ne bosta predala brez boja. Prva priložnost bo danes, ko se bo 19. etapa končala z vzponom druge kategorije na San Martino di Castrozza. Dolg je skoraj 14 kilometrov, a ima povprečni naklon le 5,6 odstotka, kar za najboljše hribolazce ni prav huda ovira. A se je tudi v Anterselvi pokazalo, da je bolj kot zahtevnost vzpona pomembna moč kolesarjev, ki se odločajo za napad. Landa je tako pridobil 20 sekund proti Rogliču, čeprav bi moral tovrstni teren precej bolj ustrezati slovenskemu šampionu, ki bo moral defenzivno taktiko zamenjati za napad z vsemi topovi.



Proti Carapazu mora Roglič pridobiti vsaj dobro minuto pred Verono, če hoče še upati na rožnato majico. Po želodčnih težavah se počuti vsak dan bolje, žal pa v Rogličevih nogah v zadnjih dneh ni bilo dovolj dinamita, da bi lahko razmišljal o napadu na Carapaza. Če kaj, nas je v zadnjih letih Roglič naučil, da se pred ciljno črto nikoli ne preda, največja priložnost zanj in za Nibalija, ki je v podobnem položaju, pa prihaja v soboto.
 

Passo Manghen bo Cima Coppi

V 194 kilometrih bo po težkih 19 dneh pred karavano pet vzponov, prvi se bo začel le nekaj kilometrov za startno črto, najtežji pa bo vzpon na prelaz Manghen, kjer bodo podelili tudi nagrado za prvega kolesarja na Cimi Coppi, najvišji točki letošnjega Gira. To bi morala biti Gavia, tudi jezero Serru je bilo z 2247 metri višje kot Manghen, a so se po sili razmer prireditelji morali odločiti za velikana 20. etape, ki doseže 2047 metrov.

Odločala bosta vzpona do Croce D'Auneja in Monte Avene, loči ju le kratek spust. Če bo komu na cesti do Avene ostala še kakšna vžigalica, jo bo zagotovo pokuril, saj popravnega izpita ne bo. Šele v soboto zvečer bomo torej lahko začeli preračunavati, koliko sekund mora kdo pridobiti na zadnjem kronometru v boju za stopničke. Če bodo zadnji dnevi potekali po slovenskih načrtih, bo imel veliko besede pri tem tudi Roglič.