Roglič po zmagi vesel, da je enkrat dobil tudi šprint

Dirka po Romandiji se je začela sanjsko, Jan Tratnik je dobil prolog in postal prvi vodilni na dirki, tik za njim je končal Primož Roglič, ki je bil tako prvi favorit, da obleče rumeno, če bi se Tratniku v prvi etapi na cesti zalomilo.

Težka pomlad je bila za Idrijčana preveč in na zadnjem od petih kategoriziranih vzponov v etapi je izgubil priključek ter se poslovil od boja za rumeno majico in skupno zmago. V ospredju je ostala le še skupinica 20 kolesarjev, v kateri je bil tudi Primož Roglič. 

Napadel je Emanuel Buchmann, pa tudi Michael Woods, David Gaudu in Geraint Thomas, vsi so v določenem trenutku že izgledali, kot da se peljejo zmagi na proti, Roglič pa je v zeleni majici najboljšega po točkah le čakal na repu skupine in lov za ubežniki prepustil tekmecem.

​
 

Roglič čakal do šprinta, potem pa eksplodiral

Thomas je bil kot zadnji ujet slabih 500 metrov pred ciljem in takrat se je iz ozadja izstrelil Roglič ter na koncu brez večjih težav dobil ciljni šprint skupine. Tako je poskrbel za še drugo slovensko zmago na dirki svetovne serije v dveh dneh, dobil je tudi 10 odbitnih sekund za zmago in toliko zdaj znaša njegova prednost v skupnem seštevku dirke. Drugi je Rui Costa, tretji pa David Gaudu. 

Roglič je že v prvih dveh etapah dokazal ekipi, da so povsem brez potrebe dvomili v njegovo pripravljenost pred dirko. Res je slovenski šampion v Romandijo prišel z višinskih priprav in ni v tekmovalnem ritmu, a je v tako dobri formi, da je takoj začel premagovati najboljše. Ekipa je vseeno številko ena dodelila Stevenu Kruijswijku, čeprav je Rogla branilec naslova, po dveh etapah pa kaže, da bo prvo ime Jumbo Visme v Romandiji kolesar s številko 5, ne s številko 1 na hrbtu. 



»Moj cilj je predvsem bil, da se vnovič navadim na dirkanje. Zmage nisem pričakoval, za menoj je težek dan, ni bilo lahko, veliko je bilo vzponov, a sem zdržal s skupino do konca. Velikokrat sem šprinte izgubljal, zato je zelo dober občutek, ko na tak način končno zmagaš.« 
 
O ciljih do konca dirke Roglič še ne želi razmišljati: »Bomo videli, grem dan za dnem, tudi Steven Kruijswijk je zelo dobro pripravljen. Vse bomo dali od sebe.«

Preveč razočaran ni bil niti Tratnik: »Etapa je bila veliko težja, kot je izgledalo na papirju, cel dan je bil tempo zelo visok. Velika skupina kolesarjev je šla v beg, a so moji ekipni kolegi opravili veliko dela in do zadnjega vzpona smo jih ujeli. Tam se mi je tempo poznal, žal nisem zdržal z najboljšimi, poznala se mi je utrujenost s klasik, a nisem razočaran, saj mi tako težke etape niso pisane na kožo. Vesel sem, da je šla rumena majica v prave roke.«



Zaključno selekcijo je med najboljšimi preživel tudi Simon Špilak, ki se v ciljni šprint sicer ni vmešal, je pa z 12. mestom v času zmagovalca poskrbel, da je še vedno na poti do dobrega rezultata. Jutri bo v Romandiji na sporedu nova zanimiva etapa, kjer naj bi do svoje priložnosti prišli šprinterji, a se na dveh kratkih zaključnih vzponih lahko zgodi marsikaj. 
 

Mohorič bežal v Frankfurtu, Bole 10. 

Danes je potekala tudi enodnevna klasika svetovne serije Eschborn - Frankfurt, ki je pripadla domačemu šprinterju iz vrst Bore-Hansgrohe Pascalu Ackermannu. Zelo dejavni so bili tudi slovenski kolesarji, Matej Mohorič je izpolnil napovedi in bil del skupine, ki je v zaključku poizkušala s pobegom, Mohorič je bil zelo močan, njegovi kolegi v pobegu pa žal malo manj in glavnina z Boro na čelu jih je ujela šest kilometrov do cilja.



Jasno je bilo, da bo odločal šprint, Mohorič se je postavil nazaj v glavnino in poizkušal pripraviti dober položaj za šprint reprezentančnemu kolegu Gregi Boletu, ki je na koncu zasedel 10. mesto: "V ovinek kilometer pred ciljem sem prišel preveč po levi, zato sem moral močno zavirati in nato šprintati na polno, da sem sploh ujel nazaj kolesarje pred mano. Žal mi je zaradi tega potem zmanjkalo moči, čeprav sem se počutil dobro, da bi v zadnjih 500 metrih iztržil še kaj več kot deseto mesto."

Mohorič je končal tik za njim na 11. mestu.