Prvi letošnji veliki slovenski dvoboj Primožu Rogliču

Kakšen dan za slovenske kolesarske navijače in predvsem za Primoža Rogliča! Zasavski as je dopoldne pred štartom dirke po Emiliji potrdil, da po tej sezoni zapušča Jumbo Vismo, pet ur kasneje pa se je veselil svoje 15. letošnje in 80. karierne zmage. Brez dvoma je bila prestižna, saj je v zaključku ugnal svetovno številko ena Tadeja Pogačarja.

Kar 440 dni smo morali čakati, da smo skupaj na dirki videli najboljša slovenska kolesarja, ki sta si nazadnje iste ceste delila v 14. etapi lanskega Toura. Post sta končala na 106. dirki po Emiliji in slovenski navijači so dobili, kar so si želeli, dvoboj za zmago svojih ljubljencev, ki sta bila močnejša od vseh drugih tekmecev.

To je bilo pričakovati že, ko je Pogačar svoje pomočnike iz ekipe UAE poslal na čelo glavnine, na katerem so oster tempo narekovali v zaključnih krogih v okolici Bologne in s ciljem na svetišču San Luca, na katerega vodi strm 2-kilometrski vzpon.

San Luca je Sveti Primož

Lahko bi se imenoval tudi Sveti Primož, saj je tu Roglič slavil že svojo četrto zmago. Tri je nanizal na dirki po Emiliji (2019, 2021, 2023) in eno na uvodni vožnji na čas Gira 2019. Tudi Pogačar dobro pozna te ceste, a se mu je zmaga spet izmaknila. V zadnjem od 204 km je sicer napadel prvi, a si ni prikolesaril odločilne prednosti. Sledilo je taktiziranje in Rogličev skok 200 m pred ciljem.

Bil je silovit, slediti mu ni mogel nihče, niti Pogačar, ki je drugo leto zapored na dirki po Emiliji zasedel 2. mesto. »To je ikonična stara dirka z vzponom na San Luco, ki ga imam zelo rad. Bilo je izjemno težko, a v zaključku sem poskusil in na srečo sem imel dovolj močne noge, da sem opravil svoje delo. Sicer pa imam tudi zelo rad mortadelo,« je Roglič orisal pot do zmage in se pošalil na račun ene od nagrad, ki jo je dobil zanjo.

Vrhunec v Bergamu

»Vsako leto mi gre tukaj malo bolje in sem malo bližje zmagi. Ekipa je opravila zelo dobro delo, vendar je bil Primož v šprintu tokrat veliko prehiter zame. Počutil sem se dobro, a sem storil napako z zgodnjim napadom, sem pa lahko vsaj napadel, v prejšnjih nastopih sem enkrat odstopil in enkrat v klanec nisem mogel slediti najboljšemu. Na splošno je bil to dober dan zame, noge se dobro vrtijo pred naslednjima dirkama,« pa je povedal Pogačar, ki bo imel priložnost za revanšo že v torek, ko bo na sporedu dirka Tre Valli Varesine, na kateri je 25-letnik s Klanca pri Komendi zmagal lani, Kisovčan, ki bo konec meseca dopolnil 34 let, pa leta 2019.

Vendar bo veliki zmagovalec trikratnega slovenskega dvoboja ob koncu sezone tisti, ki bo čez teden dni dobil dirko po Lombardiji s ciljem v Bergamu. Na zadnjem spomeniku sezone je imel doslej precej več uspeha Pogačar, ki ga je dobil v zadnjih dveh letih, Rogličev največji uspeh pa je 4. mesto leta 2021.

Kakor koli se bo razpletla edina serija njunih medsebojnih dirk letos, je spektakel za slovenske navijače zagotovljen. Po menjavi ekipe – Roglič naj bi novega delodajalca razkril ravno v soboto, 7. oktobra, po dirki po Lombardiji, s katero bo tako kot Pogačar končal sezono – je pričakovati, da se bosta velika slovenska zvezdnika v letu 2024 spet udarila tudi za rumeno majico na Touru.