Primož Roglič si v rumeni majici ne more privoščiti dremeža

Primož Roglič se je v 11. etapi, s katero se je Tour de France prevesil v drugo polovico, v rumeni majici še nekoliko približal Parizu. Iz slovenskega zornega kota je to najpomembnejši poudarek preizkušnje, v kateri se je Luka Mezgec spet pomeril s svetovno šprintersko smetano in tretjič končal v prvi deseterici, ni pa se mogel boriti za zmago, ki jo je v izjemno izenačeni predstavi velemojstrov hitrosti slavil Caleb Ewan.

Pot z atlantske obale v notranjost Francije je bila precej manj stresna kot dan prej vetrovno kolesarjenje ob morju. Roglič in njegovi pomočniki iz ekipe Jumbo Visma so morali biti na preži na čelu karavane le zadnjih 45 km, ko so ekipe najboljših šprinterjev navile tempo, da bi se lahko za etapno zmago udarili njihovi aduti. Črno-rumeni nizozemski vlak s slovenskim storjevodjo pa je svoje delo spet opravil brezhibno. Po padcu dan prej je etapo brez težav odkljukal tudi Tadej Pogačar, ki ostaja na 7. mestu v skupnem seštevku.



»Ko nosiš rumeno majico si ne moreš privoščiti dremeža in napak, vseskozi moraš biti osredotočen. Precej lažje je bilo kot dan prej, na koncu pa je bilo spet zahtevno, vendar je tudi naša ekipa spet odlično opravila svoje delo, še ena etapa manj do cilja,« je Roglič povedal v cilju, pred katerim je svojemu najbolj raznovrstnemu pomočniku Woutu van Aertu dal spet proste roke, da se preizkusi v šprintu.

Izjemni Belgijec, ki je že bil najboljši v 5. in 7. etapi, pa se je tokrat prvič uštel. Ob nasprotnem vetru je prezgodaj začel šprintati, iz njegovega zavetrja so skočili Ewan, zmagovalec 10. etape Sam Bennett in Peter Sagan. Tu je prišlo do zapleta dneva. Slovaški zvezdnik je z ramo odrinil van Aerta in kot drugi prečkal ciljno črto.
 

Hud udarec za Sagana

Vendar ni ostalo pri njegovem 2. mestu. Tekmovalna žirija, ki je po grozljivem padcu Fabia Jakobsena na dirki po Poljski opozorila, da bo še posebej pozorna na šprinterske prekrške, ga je pomaknila na zadnje mesto v glavnini (85.) ter mu odvzela tudi vse točke, ki jih je v etapi osvojil v boju za zeleno majico. Črtali so mu 43 točk in sedaj v razvrstitvi najboljših šprinterjev, v kateri je bil nepremagljiv zadnjih sedem let, za Bennetom zaostaja z 175:243.



Za to bitko se ne meni Ewan, ki je slavil zmago pred Bennettom in van Aertom. Zanj štejejo predvsem etapne zmage, ki bolj nazorno kažejo, kdo je pravi šprinterski kralj. »Po prvi etapni zmagi sem se znebil pritiska, po njej pa sem hotel še eno. In tudi zdaj hočem več, najraje bi zmagal še v Parizu. Upam, da bom preživel vse gorske etape,« je povedala »žepna raketa«, ki ima pri le 165 cm višine najbolj aerodinamičen položaj na kolesu med šprinterji in tudi dovolj eksplozivne noge, da ga lahko unovči.

Mezgec se v boj šprinterskih težkokategornikov z ramo ob rami ni neposredno vmešal. Odločil se je za svojo linijo po levi strani ceste in ostal preveč izpostavljen na vetru, višje od 8. mesta, ki se je po diskvalifikaciji Sagana spremenilo v 7., ni mogel. Njegove najboljše uvrstitve na tem Touru so 6. mesto v 5. etapi, včerajšnje 7. in 10. v 10. etapi.



Bržkone si želi več. Morda se mu bo priložnost ponudila jutri, ko karavano čaka najdaljši dan v sedlu, trasa 12. etape od Chauvignyja do Sarrana bo dolga 218 km, na njej pa bodo štirje kategorizirani vzponi. Ne dovolj zahtevni, da bi se na njih udarili kandidati za vrh v skupnem seštevku, obenem pa že prevelika ovira za čistokrvne šprinterje.

Če tokrat po zadnjem klancu 26 km pred ciljem v igri ne bi bilo več Ewana, Bennetta, Sagana, v prvi skupini pa bi ostal Mezgec, bi se lahko zgodilo marsikaj. Trasa se zdi na kožo pisana tudi Mateju Mohoriču, pri katerem je predvsem vprašanje, ali mu bo dal športni direktor pri ekipi Bahrain McLaren Gorazd Štangelj proste roke za pobeg, ali bo moral spremljati kapetana Mikela Lando.