Atlantski piš je bil nevarnejši, kot so Alpe in Pireneji

Slovenski ljubitelji kolesarstva so minuli konec tedna lahko uživali v izjemnih gorskih predstavah Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja v Pirenejih. Danes pa so v povsem ravninski 10. etapi lahko le trepetali za svoja ljubljenca, ki ob atlantski obali nista mogla nič pridobiti proti tekmecem, lahko pa bi veliko izgubila.

V preizkušnji, v kateri je svojo prvo zmago na Touru slavil irski šprinter Sam Bennett, jo je rumeni Roglič odnesel brez prask, ki so bile na srečo edina posledica pri Pogačarjevem padcu.

Marsikdo bi glede na dogajanje v zadnjih 10 dneh sicer lahko pomislil, da so se kolesarji zamerili Thierryju Gouvenouju, traserju Toura, ki letos tekmovalcem ne privošči veliko umirjenih trenutkov na 3484 km dolgi poti od Nice do Pariza. Če je ni zarisal čez hribe in doline, jo je pa čez ravnine, na katerih morajo biti vseskozi na preži.



Tako je bilo tudi na zgodovinski prvi dan, ko je Slovenec štartal v rumeni majici. Dan je bil sicer zgodovinski tudi, ker je etapa Toura prvič povezovala dva otoka, začela se je na Île d'Oléron in končala 168,5 km kasneje na Île de Ré. Vmes pa ni manjkalo vetra, predvsem pa krožišč, ostrih zavojev, ozkih cest, tračnic in robnikov.
 

Trasa za 25 kolesarjev

Nekdanji ameriški profesionalec Jonathan Vaugthers, sedanji direktor ekipe Education First, je že zjutraj slutil, kaj čaka kolesarje. »Trasa je izjemno nevarna, primerna bi bila le, če bi bilo v karavani 25 kolesarjev in ne 166. Dobra bi bila tudi leta 1908, ko je na vsake 20 minut mimo prišel po en kolesar,« je jezno čivknil Vaugthers in ni se zmotil.



Nenehna bitka za položaje v ospredju ter obilica »cestnega pohištva« sta zahtevala krvni davek. Na tleh se je med številnimi drugimi 65 km pred ciljem znašel Pogačar, vendar se je pobral in vrnil v ospredje. Te sreče ni imel njegov moštveni kolega Davide Formolo. Po padcu je še prikolesaril v cilj, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico z zlomljeno ključnico. Mladi Slovenec je tako v treh dneh izgubil dva pomembna pomočnika za gorske etape v ekipi UAE, v 9. etapi Fabia Aruja, v 10. še Formola.
Ali ga bo ta izguba kaj stala, bomo videli v drugi polovici tedna, ko bo imel v Centralnem masivu za pomoč v klance na voljo le še rojaka Jana Polanca, saj je načet tudi David de la Cruz, ki je grdo padel v 1. etapi.



Precej številčnejšo pomoč pa ima na voljo Roglič, ki je prvi dan v rumenem prekolesaril, kot se spodobi za »gospodarja« dirke. Bil je obkrožen s vsaj štirimi telesnimi stražarji iz Jumba Visme (tudi ti so narobe zapeljali v enega od krožišč in se skoraj znašli v težavah) in njegovo vodstvo v skupnem seštevku nikoli ni bilo ogroženo.
 

Še ena priložnost za Mezgeca

»Že od štarta je bilo čutiti napetost, trajala je ves dan, z ekipo smo delovali dobro, storili smo, kar je bilo potrebno. Na koncu je bil to uspešen dan, optimistično lahko gledamo naprej,« je Roglič naredil kljukico pod prvi dan v rumenem. To je bil tudi zelo poseben dan za Bennetta. Irskega kolesarskega silaka, ki je pred tem slavil že 46 zmag (dve tudi na dirki po Sloveniji leta 2017), je krstna zmaga na Touru tako prevzela, da iz njegovega hlipanja pred mikrofonom ni bilo mogoče veliko razbrati.



Kljub solidnemu 10. mestu pa solz sreče ni mogel pretakati najboljši slovenski šprinter Luka Mezgec, ki ga je med bojem za položaje brezkompromisno odrinil in iztiril Peter Sagan. Kranjčan bo imel še eno priložnost v jutrišnji 11. etapi, v kateri gre karavana spet v notranjost Francije. Marsikdo si bo želel spočiti noge in glavo po brezkompromisnem boju po neusmiljenem atlantskem pišu.