»Primož Roglič se kot Don Kihot bori z mlini na veter«

Francozi na domačega zmagovalca dirke, na katero so tako ponosni, čakajo že predolgih 33 let. V vsaki generaciji iščejo naslednika Bernarda Hinaulta, najbližje temu je prišel Romain Bardet, a še nikomur ni uspelo premagati izjemnega vlaka Skya. Zato so letos pesti stiskali za Primoža Rogliča, ki je postal nekakšen simbol boja proti kolesarskemu »francoskemu okupatorju«.

Zgodba francoskega kolesarstva je zelo podobna tisti iz nemškega nogometa. Po dolgih letih krize, preveč plačanih in premalo učinkovitih francoskih zvezdnikih, ki so v pelotonu sloveli kot leni in arogantni, so imeli pri francoski kolesarski zvezi dovolj. Vzpostavili so sistem dela z mladimi, v katerem se prepletajo lokalne in regionalne šole, na vrhu pa imajo še vedno dovolj profesionalnih ekip, da mladi Francozi dobijo dovolj priložnosti. Tako so prav v Romainu Bardetu videli odrešenika, ki bo končal več kot trideset let dolgo sušo od zmage Hinaulta leta 1985. Zaenkrat se zdi, da upajo zaman, Bardet enostavno ni kos izjemnim kolesarjem Skya, zato so letos močno navijali za Primoža Rogliča.



»Že po nekaj dneh mi je bilo jasno, da z Bardetom letos ne bo nič, on potrebuje tudi veliko sreče, če bo kdaj želel dobiti Tour. Nato smo si morali izbrati nekoga, domače dirke vendarle ne bomo kar tako izpustili in navdušil nas je vaš Roglič, ki res dirka neustrašno. Škoda, ker se mu ni izšlo še za kaj več, vmes je že izgledal, kot da lahko vse spravi v težave. Mislim, da ga bomo enkrat v prihodnosti še videli na vrhu v Parizu,« je ob spremljanju zadnje etape na Elizejskih poljanah svoje mnenje o Rogliču podal 45-letni Pierre, ki je tudi sam dirkal v mladinskih kategorijah, zdaj pa kolesarstvo spremlja le še ljubiteljsko.
 

Zaradi Rogliča še nekaj časa ne bo prostora v ospredju

Eden tistih, ki na lastni koži občutijo moč in napadalnost Primoža, je Guillame Martin, nov mladi up francoskega kolesarstva, ki je letos Tour končal na tretjem mestu med mladimi kolesarji: »Dolgo časa mi ni bilo jasno, od kje se je vzel in kako lahko kar tako zmaguje, nato pa so tudi francoski mediji postali pozorni nanj in izvedeli smo ozadje zgodbe. Res je neverjetno, da lahko nekomu uspe tak prehod med dvema povsem različnima športoma, nekajkrat sem že dirkal z njim in na tem Touru nam je vsem pokazal, da se ne boji nikogar. Tudi sam bi rad kdaj tako pospeševal na Tourmaletu in Aubisqu, a mislim, da zaradi njega še nekaj časa ne bo prostora v ospredju.«



Zelo podrobno vzpon Rogliča proti svetovnemu kolesarskemu vrhu spremlja tudi francoski novinar Armel le Bescon, pozoren je nanj postal lani na svetovnem prvenstvu v Bergnu, letos ga je spremljal in se z njim pogovarjal tudi na dirki po Sloveniji. »Kolikor sem ga lahko spoznal, me je navdušil s svojo neposrednostjo, že v očeh se mu vidi, da je povsem osredotočen na svoj cilj. Tudi pri nas je postal zelo popularen, počasi imajo Francozi dovolj te prevlade ekipe Sky, čeprav se vsi strinjajo, da je zaslužena, zato vedno iščejo junaka, ki bi Sky zrinil z vrha. Najprej je bil to Nairo Quintana, zdaj ga je zamenjal Roglič. Je kot Don Kihot, ki se bori z mlini na veter, jasno mu je, da bo težko zmagal, a vseeno ne obupa. Po mojem mnenju ima vse, da nekoč postane tudi zmagovalec Toura,« je nad njim navdušen le Bescon, ki si želi, da bi počasi kolesarja podobnega kova dobili tudi v Franciji.

Primož Roglič ni le v Sloveniji poskrbel za kolesarsko evforijo, o njem se govori tudi v državi svetovnih nogometnih prvakov, kjer kolesarstvo po priljubljenosti zaostaja le za sveto igro z žogo. Nič ne kaže, da bi se bliskoviti vzpon Rogliča ustavil in le želimo si lahko, da bi imeli Francozi čez nekaj let tudi prevlade Zasavca počasi dovolj.