Primož Roglič brez težav ubranil rožnato majico

Izjemna zmaga Primoža Rogliča v uvodni etapi Gira d'Italia močno odmeva v kolesarskem svetu. To da je slovenski kapetan ekipe Jumbo-Visma najhitreje opravil z izjemno zahtevno 8,2 km dolgo vožnjo na čas, ni bilo presenečenje, navdušujoča je bila lahkota, s katero mu je to uspelo in koliko prednosti si je že prikolesaril pred najnevarnejšimi tekmeci. Tem je že po prvem od 21 dni dirkanja nekaj jasno - kdor bo želel 2. junija na cilju v Veroni nositi rožnato majico, se bo moral znati postaviti po robu 29-letnemu Zasavcu. Ta je v 2. etapi, v kateri je zmago slavil Nemec Pascal Ackermann, brez težav ubranil rožnato majico.



Bologna, kjer je bil danes ob 12.10 štart 2. etape do Fucecchia (205 km), se je po čarobnem popoldnevu na vzponu na San Luco, prebudila v turobno deževno jutro, a v kolesarski karavani so še vsi premlevali Rogličev dosežek. O tem, da je bil zgodovinski za slovensko kolesarstvo, ni dvoma. To je bila sicer že šesta slovenska etapna zmaga na Giru (naši kolesarji so od 1. mesta Luke Mezgeca v Trstu leta 2014 vsako leto odtlej dobili po eno etapo), a prvič je Slovenec oblekel čislano rožnato majico vodilnega v skupnem seštevku na dirki po Italiji.

Kje so Rogličeve slabosti?

Tekmeci se ta čas ne ubadajo s slovensko kolesarsko zgodovino, temveč drugačno statistiko, v kateri iščejo Rogličeve slabosti, in jih ta čas ne najdejo. Slovenec, ki je v 21 štartih to sezono slavil 8 zmag, je bil včeraj od drugih kandidatov za končno zmago na Giru hitrejši tako na 6-kilometrskem ravninskem odseku kot na 2,1 km dolgem ciljnem vzponu. Na njem sicer ni postavil najboljšega časa, vendar le zato, ker je bil to včeraj edini cilj Italijana Giulija Cicconeja, ki je na ravnini kolesaril »v leru«, dosegel najslabši čas, nato pa kronometrsko kolo zamenjal za kolo za gorske etape ter dosegel prvi čas vzpona in oblekel modro majico kralja gora.



Vsi pravi Rogličevi tekmeci so izgubljali v obeh sektorjih, v klanec se mu je najbolj približal Simon Yates (le sekundo zadaj), a je na ravnini »pustil« 18 sekund in skupaj zaostal 19 sekund. Vincenzo Nibali je v prvem delu izgubil 4 sekunde, a nato še dodatnih 19 v klanec za skupnih 23 sekund zaostanka. Seštevek Toma Dumoulina je 11 sekund na ravnini in 17 v klanec za skupnih 28 sekund. Roglič se je s časom 12:54 edini spustil pod mejo 13 minut, edini je presegel povprečno hitrost 37 km/h, v vseh pogledih je bil najboljši.



»Pričakovali smo Rogličevo zmago, glede na to, kako je dirkal to sezono. Dirka pa je vsekakor odprta, če to pot ni izgubil časa, je proti nam izgubil počitek. Tri ure je moral na cilju čakati na razglasitev, medtem ko smo se drugi lahko že pripravljali za naslednji dan. Vsaka malenkost šteje, saj bo ta Giro izjemno zahteven,« je povedal Nibali.



Yates pa se je moral ugrizniti v jezik. Pred štartom dirke je na novinarski konferenci dejal, da je tako dobro pripravljen, da bi se morali njegovi tekmeci podelati v hlače. »Vsi smo si bili blizu, razen Rogliča, ki je odskočil od drugih, a to smo tudi pričakovali, želel sem si rožnato majico, dal vse od sebe, a sem bil kar daleč od uspeha. Mogoče bi se moral pa jaz zdaj podelati zaradi Rogliča,« se je Yates znal pošaliti na svoj račun.

Skozi Nibalijevo domačo vas

Roglič je prvi dan branjenja rožnate majice prestal brez večjih pretresov, čeprav sta veter in dež povzročila nekaj živčnosti v karavani. Trasa sicer ni bila pretirano zahtevna, v zadnjih 50 km sta vzpona 3. in 4. kategorije, a po razmočenih italijanskih cestah se lahko zgodi marsikaj. Na to je opozarjal tudi Nibali, ki je to traso dobro poznal. Okoli 20 km pred ciljem je karavana šla skozi Mastromarco, kamor se je v iskanju kolesarskega kruha preselil s Sicilije, ko je bil star 16 let. »Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Napovedano je slabo vreme, zadnjih 50 km pa bo zelo zahtevnih. Finiš etape skriva nekaj pasti, naša ekipa se bo gotovo vozila v ospredju karavane,« je dejal »Morski pes iz Messine« in ni se motil.



Bilo je nekaj padcev, nekateri kolesarji so v vožnji na veter izgubljali stik z glavnino, a ne Roglič, ki je danes prestal vse pasti in mirno v glavnini prikolesaril v cilj. Za etapno zmago so se po pričakovanjih udarili šprinterji (domala vso etapo je bila v ospredju osmerica ubežnikov, ki pa so jih ujeli sedem kilometrov pred ciljem), najboljši pa je bil Nemec Pascal Ackermann, za katerega je bila to prva etapna zmaga na eni od tritedenskih dirk.

»Dan ni bil lahek, ker je bilo hladno od štarta, tudi tempo je bil vseskozi oster. Moja ekipa je opravila trdo delo, da smo ubranili rožnato majico. Jutri me čaka še en dan v njej, kar je zame veliko zadovoljstvo,« je v cilju povedal Roglič.