Prek videoigre je prišel do sanjske pogodbe

Morda se sliši zapleteno, a je v resnici koncept videoigre Zwift povsem preprost. Leta 2014 se je skupina programerjev in zagretih kolesarjev iz Združenih držav Amerike odločila, da bi mukotrpne ure treninga na trenažerju, v katerega vpnemo kolo, popestrili z videoigro. Razvili so virtualno resničnost, kolesarji zdaj lahko poganjajo pedala v svoji dnevni sobi in hkrati dirkajo s kolesarskimi kolegi po cestah New Yorka, Richmonda, Innsbrucka, namišljenega sveta Watopie ... Ideja se je med kolesarji hitro prijela in Zwift je postal skorajda nepogrešljiv del zimskega treninga. 
 
Ko je ekipa Zwifta še v beta različici želela igro predstaviti čim širši javnosti, so se dogovorili za sodelovanje z žensko profesionalno ekipo Canyon Sram. Organizirali so tekmovanje v Zwiftu, zmagovalka pa je dobila enoletno profesionalno pogodbo z ekipo. Koncept je med uporabniki požel veliko navdušenja in k sodelovanju so privabili tudi moško ekipo iz svetovne serije Dimension Data. Južnoafriški kolektiv je znan po tem, da išče nove načine za stik z navijači in predvsem s publiko, ki ji kolesarstvo ni tako zelo blizu. Z Zwiftom so se dogovorili, da bo zmagovalec njihovega tekmovanja, ki so ga budno nadzorovali trenerji Dimension Date in tudi oblikovali preizkušnje, dobil enoletno pogodbo z njihovo razvojno ekipo za kolesarje do 23 let. 
 

Upal na trenažer, dobil pogodbo

 
Nagrada je bila mikavna, a pri Zwiftu vseeno niso pričakovali, da se bo na tekmovanje prijavilo kar 30 000 kolesarjev. Med njimi je bil tudi Martin Lavrič, 19-letni slovenski kolesar, ki je v tej sezoni dirkal za KK Kranj in na dirki po Češki branil tudi barve slovenske reprezentance do 23 let. Lavrič se je na Zwiftovo tekmovanje prijavil že lani, tudi takrat je prišel v ožji izbor desetih polfinalistov, a se zaključnih preizkusov ni smel udeležiti, saj je že imel podpisano pogodbo s kontinentalno ekipo Attaque Gusto. Letos Kranjčani niso imeli kontinentalne licence, zato ovir za Lavriča ni bilo več. »Na tekmovanje sem se prijavil, ker sem potihem upal, da se spet uvrstim v polfinale, letos je bila za ta dosežek nagrada nov trenažer, ki sem si ga zelo želel,« je motiv za dolge ure garanja opisal Lavrič. 



 
V začetnih fazah so kolesarji na trenažerju trenerjem Dimension Date predvsem dokazovali, kako močne noge imajo: »Prvi del je bil sestavljen iz desetih treningov na trenažerju, opravljali smo različno dolge intervale, s katerimi smo morali pokazati svoje številke, koliko vatov lahko obrnemo, torej s kakšno močjo lahko poganjamo pedala.« Lavričeve številke so bile dovolj velike, da so ga vnovič izbrali med polfinaliste. Takrat so sledili še trije treningi na trenažerju, nato pa so morali kolesarji opraviti še štiri treninge na prostem, s katerimi so pokazali, kako dobro se na kolesu znajdejo tudi na prostem. Najboljši trije so dobili veliko nagrado – teden dni priprav v Cape Townu v Južni Afriki skupaj s profesionalnimi kolesarji ekipe Dimension Data: »Ko sem izvedel, da so me izbrali za pot v Južno Afriko, skoraj nisem mogel verjeti. Velika nagrada bi bilo že samo preživeti teden dni s takšnimi kolesarji, kot je Mark Cavendish, da pa smo se ob tem še lahko borili za profesionalno pogodbo z razvojno ekipo je bilo naravnost neverjetno.« 
 

V šprintu tudi s Cavendishem

 
Ob Lavriču sta na trening kamp prišla še Novozelandec Alex West in Anglež Oliver Peckover. Vsi trije so trenirali skupaj s profesionalci, med drugim so pripravljali položaj za šprint Cavendishu, trenerji pa so opazovali, kako dobro obvladajo kolo, kje so njihove pomanjkljivosti in kje vidijo največji potencial. Ko je bilo priprav konec, kolesarji še niso vedeli, kdo si je zaslužil pogodbo. V začetku minulega tedna je Zwift v desetminutnem videoposnetku objavil, da si je prav Lavrič priboril glavno nagrado. Ljubljančan je za to izvedel že v soboto, a je moral za nekaj dni novico še obdržati zase: »Še vedno nisem prav dobro dojel, kaj se mi je zgodilo v soboto. Lahko le rečem, da so se mi izpolnile sanje. Ta teden dni je bil zame kot pravljica z najlepšim koncem, ponosen sem, da sem zmagovalec Zwift Akademije in še bolj na to, da bom drugo leto del Dimension Date. Zdaj je na meni, da dokažem, da sem si zaslužil to zaupanje.« 


 
Z izbranimi besedami je o Lavriču govoril tudi Eliot Lipski, trener v Dimension Dati, ki je bdel nad kolesarji Zwiftove akademije: »Prepričani smo, da Martin lahko postane dober kolesar, ima prave kolesarske instinkte in če se bo izkazal, potem ga čaka tudi mesto v WorldTouru. Ima zelo dober položaj na kolesu, vidi se, da je to zanj nekaj povsem naravnega.« Razvojni del južnoafriške ekipe ima bazo v Toskani, kjer živi in trenira tudi veliko članov profesionalne zasedbe. Eden od zvezdnikov Edvald Boasson Hagen je prepričan, da se bo Lavrič v novem okolju dobro znašel: »Vem, da bodo naši fantje naredili vse, da se bodo Martin in ostali člani mlade ekipe počutili kot doma. Med njimi je nekaj res obetavnih fantov, veselim se, da jih bom lahko spremljal od blizu.« Martin Lavrič si je s trdim delom prigaral življenjsko priložnost in če jo bo izkoristil, bo spisal eno najbolj posebnih kolesarskih zgodb.