Pred vrhuncem v Dolomitih je Roglič pokazal, da je še zraven

San Martino di Castrozza – Pred 19. etapo dirke po Italiji so favoriti namigovali, da je zadnji vzpon prelahek za resne napade na rožnato majico. Roglič se za besede iz tabora Bahrain Meride in Movistara ni zmenil, ob koncu ciljnega vzpona je dvakrat pospešil in pokazal, da se tudi v današnji etapi ne bo predal brez boja, čeprav so njegove možnosti za skupno zmago zelo majhne. Jan Polanc za deseterico še vedno zaostaja manj kot pol minute.

Na vzponu do San Martina di Castrozze, kjer je bil cilj petkove etape, se je nekajkrat zazdelo, da je dirka po Italiji spet obiskala Slovenijo. Zastave so plapolale na vsakem koraku, na cesti je bilo vsaj toliko napisov za Rogliča kot za domačega matadorja Vincenza Nibalija, svetlo modre majice za Roglo pa so tudi v ciljnem prostoru prevladovale. V toplem in sončnem vremenu, ki je Rogliču bolj pisano na kožo kot dež in mraz iz prvih dveh tednov Gira, je tudi s pomočjo navijačev dobil krila in v zaključku dvakrat napadel, a sta bila Richard Carapaz in Nibali takoj v njegovem zavetrju, ciljno črto pa so vsi trije prečkali z enakim časom.

Za etapno zmago so se pomerili ubežniki, eden najbolj priljubljenih zmagovalcev na letošnjem Giru je postal Esteban Chaves, ki je rešil zelo slabo dirko za ekipo Mitchelton Scott, po obilici zdravstvenih težav pa je »Chavito« pokazal, da se počasi vrača med najboljše. Zelo zadovoljen je lahko tudi najboljši mladi kolesar na dirki Miguel Angel Lopez, ki je proti rožnati majici spet pridobil 45 sekund in če ne bi imel smole z dvema počenima zračnicama na kronometru v San Marinu in na vzponu na Ceresole Reale bi bil »superman« Lopez danes povsem v igri za zmagovalni oder letošnjega Gira.



​
 

Roglič pričakuje velike razlike

Chaves in Lopez sta v cilju pozdravljala kolumbijske rojake, Roglič pa je po hitrem pozdravu s Slovenci na cilju oddrvel v dolino in klubski hotel, za medije, ki ga spremljajo v Italiji, pa se tokrat ni zmenil. Kasneje se je v kratki izjavi vendarle ozrl na petkovo dogajanje: »Bolečine v prsnem košu me še vedno motijo, to ni najbolj prijetno. V zaključku sem napadel, želel sem videti, če ima kdo od tekmecev slučajno težave, na koncu pa se nisem otresel nikogar od favoritov. Zdaj nas čaka ključna etapa na dirki, mislim da bodo razlike na koncu res velike.«

Bolj zgovoren kot Roglič je bil njegov športni direktor Addy Engels: »Lepo je bilo videti, da je Primož napadel, tudi če nismo nič pridobili, po težavnih zadnjih dneh je to znak, da se njegovo počutje počasi izboljšuje. Težko je reči, kaj vse se lahko zgodi v sobotni etapi, lahko se vnovič najde nekdo, ki bo tako kot lani Froome napadel že zelo zgodaj in takrat se lahko dirka odloči. Vzpon na Passo Manghen je zelo težak, gotovo najtežji v etapi, če bi šlo za normalno etapo sredi dirke, bi se napadi najbrž dogajali le na zadnjih dveh vzponih, a če pogledamo na stanje v skupnem seštevku, je jasno, da lahko pričakujemo čisto vse, tudi napade od štarta.«


 

Lani Finestre, letos Manghen?

Od prelaza Manghen, kjer bodo podelili nagrado Cima Coppi za prvega kolesarja, ki bo prišel na vrh, bo do cilja še skoraj 120 kilometrov, zato bo zelo pomembna tudi ekipna taktika, če se bo kdo odločil za napad. Glavni kandidat za poizkus v slogu Chrisa Frooma z lanskega Gira je Lopez, ki je včeraj postavil nov rekord na zaključnem vzponu, tudi v cilju je deloval najbolj sveže med vsemi favoriti za rožnato majico.

V daleč najboljšem položaju je še vedno Carapaz, ki tudi s pomočjo Mikela Lande včeraj niti za trenutek ni bil v težavah. Nekoliko slabše je šlo Janu Polancu, ki je že na štartu priznal, da je zelo utrujen, na koncu pa je obdržal stik z Davidejem Formolom, s katerim se bori za končno deseto mesto v skupnem seštevku. Italijan ima 20 sekund naskoka pred Polancem, ki si je potihem obetal, da bo v eni od zaključnih etap dobil priložnost za pobeg, zadnjo priložnost za to bo imel jutri, na petih vzponih pa bo potreboval zelo močne noge, če se želi vmešati v boj za etapno zmago.