Po obisku Toura ni več zdravila za kolesarsko blaznost

Umori na podeželju. To je bila po prihodu v Yorkshire prva asociacija pri številnih članih slovenske odprave na kolesarskem svetovnem prvenstvu, saj je kulisa močno spominjala na Midsomer, za priljubljeno televizijsko nadaljevanko izmišljeno okrožje. Kolesarji, ki so se morali ne le iz dneva v dan, temveč iz ure v uro, na cestah soočati z različnimi vremenskimi razmerami, so jo dodelali v samomore na podeželju.

Vendar vzdušje na SP še zdaleč ni bilo tako turobno. Yorkshire se je spet izkazal kot tisti del Velike Britanije, v katerem so najbolj nori na kolesarstvo in znajo iz njega delati velik posel. Čeprav so razmere za ta šport v Sloveniji brez dvoma boljše.



Yorkshire, po površini največje okrožje Združenega kraljestva, ki šteje 5,3 milijona prebivalcev, je minuli teden zaradi izjemnega števila gledalcev ob cestah spominjal na najbolj kolesarsko »udarjeni« državi na svetu Belgijo in Nizozemsko, čeprav še zdaleč nima tako bogate tradicije. V Beneluksu vrtenje pedal po božje častijo že več kot stoletje, na Otoku je velika zgodba postalo šele pred dobrim desetletjem, v Yorkshiru pa pravzaprav šele pred petimi leti, ko je tu tri dni gostovala karavana francoskega Toura. Tedaj je »rumeno dirko« ob cestah spremljalo 2,5 milijona gledalcev, ki se odtlej ne morejo nasititi kolesarstva.



»Pred gostovanjem Toura odnos Yorkshira do kolesarstva ni bil nič posebnega. Ta šport je bil tu podobno priljubljen kot v drugih predelih Velike Britanije, kjer se je večje zanimanje za kolesarstvo začelo zbujati z olimpijskimi igrami leta 2008 v Pekingu, kjer je bila naša reprezentanca izjemno uspešna na dirkališču. Sledila je še zgodovinska zmaga Bradleyja Wigginsa na Touru leta 2012 in olimpijske igre v Londonu. Odtlej je kolesarstvo pri nas izjemno priljubljeno. Podpora je postala tako množična, da so časopisi tedaj svojim bralcem podarjali umetne zalizce, kakršne je nosil Wiggins,« je pogovor o kolesarskem fenomenu v Yorkshiru začel Nick Howes, ki je bil tedaj del Wigginsove ekipe Sky, najbogatejše kolesarske zasedbe na svetu, ki je slavila zmage na sedmih od zadnjih osmih Tourov.

»Nekaj časa sem skrbel za digitalne komunikacije moštva, dve leti sem bil glavni predstavnik za stike z javnostjo. Ko se je porajala zamisel, da bi v mojem rodnem Yorkshiru priredili SP, sem se lotil novega izziva,« se je predstavil Howes, ki je na SP skrbel za stike z mediji.

»Bil sem že med snovalci dokumentacije kandidature za SP, sicer pa je imel vsak kolesarski dogodek, ki smo ga priredili v Yorkshiru, izjemen odziv občinstva. Po izjemnem Touru 2014 smo se leto kasneje odločili še za dirko po Yorkshiru, ko je ta postala uspešnica, smo se lotili še organizacije SP. Vedeli smo, da se Tour še lep čas ne bo vrnil k nam, pomislili smo, kaj bi bilo po velikosti najbližje temu, in se odločili za SP,« je Howes povedal o ozadju kandidature, katere glavni namen je (kot pri domala vsaki veliki kolesarski prireditvi) bil narediti reklamo za lokalni turizem.

Ko za vse poskrbi vlada

Vse se sliši sila preprosto in za tukajšnje prireditelje je bil preprost tudi tisti del, ki bi bil v Sloveniji najbolj zapleten. Pri nas bi morali globoko seči v blagajno vsi deležniki, prireditelji, lokalne skupnosti, država in gospodarstvo, da bi lahko priredili tak dogodek. Tu je celotni proračun 12 milijonov funtov (13,5 milijona evrov) krila britanska vlada.

»Vlada ni le pokrila 12 milijonov funtov proračuna za prvenstvo, temu bo v programu dediščine SP dodala še 15 milijonov funtov (16,8 milijona evrov, op. p.) za izboljšanje kolesarske infrastrukture po vsej Veliki Britaniji. V Doncastru, kjer je bil štart nekaterih dirk, so na ta račun kot prvi zgradili kilometer dolgo kolesarsko stezo, na kateri je tudi umeten vzpon po granitnih kockah, tako da lahko tam kolesarji vadijo za belgijske klasične dirke. V naslednjih treh letih in pol bo povsod po državi zaživela še kopica podobnih projektov. Mi s prvenstvom ne bomo zaslužili nič, ves denar bo šel hotelirjem, gostincem in trgovcem, ki so imeli na račun SP več gostov in prometa,« je Howes še povedal o darežljivosti vlade, ki se ji bo vložek povrnil, ko bo pobrala davke.



»Izračunov, kakšen bo ekonomski učinek tega prvenstva, še nimamo. Prvič smo priredili devetdnevno tekmovanje, lahko pa povem, da je štiridnevna dirka po Yorkshiru letos prinesla 28 milijonov funtov (31,5 mio €), lanska, med katero je bilo vreme precej lepše in je bilo zato precej več obiskovalcev, pa čez 100 milijonov funtov (112,3 mio €),« je vrtoglave številke predstavil Howes. Njegove besede podpira študija, v kateri je zapisano, da so k turističnemu prometu v Yorkshiru, ki letno znaša kar devet milijard funtov (10,1 milijarde €), od gostovanja Toura leta 2014 do letošnjega SP kolesarske dirke prispevale 433 milijonov funtov (486 mio €).

Kolesarska dežela

»Zdaj se v Yorkshiru vsi spoznajo na kolesarstvo. Tudi tisti, ki ga ne marajo pretirano, med dirkami pridejo ob ceste, saj gre za prave praznike, v katerih sodeluje celotna skupnost. Yorkshire je sicer statistično med britanskimi okrožji na drugem mestu po uporabi koles na prebivalca. Prvi je London, ker je kolo tam tako priljubljeno vsakdanje prevozno sredstvo, po rekreativnem kolesarstvu pa smo bržkone najmočnejši v državi,« je Howes razkril dobrodejne učinke dirk tudi na aktivnost prebivalstva.


Ob tem se nadeja, da bi bili tekmovalci iz Yorkshira (dosedanji zmagovalci Toura Wiggins, Chris Froome in Geraint Thomas prihajajo z drugih koncev VB) tako uspešni, kot so zadnje čase slovenski kolesarji. »Zaradi Marka Džala in Davida Rožmana, maserjev, s katerima sem sodeloval pri Skyu, dobro poznam Slovenijo. Pri vas sem bil trikrat, skupaj s Froomom sem bil tudi na Džalovi poroki. Bili smo na Bledu, v Postojnski jami, spali smo na Šmarjetni gori, bilo je izjemno. Težko je verjeti, da tako majhna država dosega takšne rezultate v kolesarstvu. Ko enkrat obiščeš Slovenijo, ti je hitro jasno, zakaj ima tako dobre kolesarje. Ceste in vzponi so pri vas odlični za kolesarjenje, promet ni tako gost kot pri nas,« Howes po kolesarskih razmerah Sloveniji daje prednost pred Yorkshirom, kjer pa so se kot gobe po dežju razrasli kolesarski lokali.

»Zadnja leta se je v Veliki Britaniji okrepila kultura pitja kave in kolesarjenja, ko se je to dvoje združilo, je nastalo veliko kolesarskih kavarn, predvsem Harrogate je znan po tem,« je sogovornik izpostavil mesto s 75.000 prebivalci, ki je gostilo cilje vseh dirk na SP. V njem je bilo vse kolesarsko obarvano, od trgovin do javnih ustanov in cerkva (v eni od teh so gostili tudi novinarske konference najboljših na SP). Lokale, pred katerimi je bilo prislonjenih na ducate specialk, v njih pa so njihovi lastniki in lastnice v pajkicah in čeladah srkali kavo ali pivo, je bilo mogoče najti na domala vsakem vogalu.

Roglič, Pogačar, Mezgec, Berk

»Prišel sem iz Londona, nisem hotel zamuditi te priložnosti, saj je minilo 37 let, odkar je Velika Britanija gostila svetovno prvenstvo,« je pred eno od kolesarskih kavarn razlagal Louis, ki je tja prikolesaril v družbi domačinov Bena in Toma. »Izjemno je imeti svetovno prvenstvo pred domačim pragom, ker naš adut Ben Swift bržkone ne bo zmagal, bomo navijali tudi za Petra Sagana, izjemno bi bilo, če bi še četrtič osvojil naslov svetovnega prvaka,« je pred štartom dirke profesionalcev dejal Ben.

Te angleške trojice ni bilo treba poučevati o Slovencih in kolesarstvu. »Poznamo Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča, Luko Mezgeca, Grego Boleta, Kristjana Korena, vemo tudi, da so bili nekateri vaši kolesarji vpleteni v dopinško afero med Girom,« je izstrelil Tom.

»Nenazadnje pa imam jaz na kolesu sedež slovenske izdelave, je znamke Berk,« ga je dopolnil Louis.

Slovenski kolesarski glas je segel tudi v to angleško »vas«. Bo Slovenija tako uspešno zajahala val kolesarskih uspehov, kot so to storili v Yorkshiru? Tega primera najbrž ne bi rešil niti glavni midsomerski inšpektor Tom Barnaby.