Po novi Rogličevi mojstrovini le še dvoboj za rožnato majico

Velike slovenske zmage na Giru očitno spremljajo hudi nalivi. Tako je bilo leta 2014, ko je Luka Mezgec v Trstu začel slovenski niz na italijanski pentlji, nebo pa se je odprlo tudi včeraj nad žepno republiko ob Jadranskem morju, ko je Primož Roglič v vožnji na kronometer dosegel doslej najpomembnejšo slovensko zmago na Giru.

V vedno nepredvidljivem kolesarskem svetu je v nedeljskem jutru prevladovalo mnenje, da bi bilo vse razen gladke zmage Primoža Rogliča v San Marinu veliko presenečenje. Slabih 35 kilometrov dolg boj s štoparico mu je bil pisan na kožo, v prvih 20 kilometrih ravnine bi moral biti precej močnejši kot njegovi glavni tekmeci za rožnato majico, na dolgem vzponu do cilja pa bi moral potrditi še etapno slavje, drugo na letošnjem Giru.



Roglič je sledil napovedim, čeprav je bil boj za zmago napet do zadnjih metrov: »Dopoldne sem si še enkrat ogledal ključne točke kronometra, prvič sem traso prevozil po dirki Tirrenu–Adriatico, dobro si je bilo osvežiti spomin in ogreti noge. Vedel sem, kako bi moral prevoziti ravninski prvi del in kje lahko napadam, potem pa je zaradi naliva ob moji vožnji vse padlo v vodo. Odločil sem se, da ne bom tvegal v zavojih, na klancu pa nato nisem kaj dosti taktiziral, pospeševal sem na delih, kjer je bilo najtežje.«



Slabše vremenske razmere med Rogličevo vožnjo bi skoraj unovčil rekorder v vožnji na eno uro Victor Campenaerts, ki je dirkal na začetku startne liste. Na prvem vmesnem času je Roglič za Belgijcem zaostajal 33 sekund, na drugem tik pred začetkom vzpona pa še 18 sekund več. Campenaerts je imel ob vznožju vzpona tehnično okvaro, zato je zamenjal kolo in izbral klasično cestno kolo. Menjavo bi lahko označili za srečo v nesreči, Roglič na vzponu ni tako z lahkoto pometel z njim, kot bi pričakovali, vseeno pa si je do ciljne črte privozil dragocenih enajst sekund naskoka. Že takrat je bilo jasno, da smo spremljali nov slovenski kolesarski presežek.


 

Lopez in Yates največja poraženca

»Osredotočal sem se le na svojo vožnjo, vse je potekalo nekako po načrtu, res je bilo škoda zaradi naliva, a so bile razmere tudi za glavne tekmece enake. Za vsako zmago potrebuješ nekaj sreče, tokrat sem lahko zadovoljen, res sem užival na progi, po zmagi je občutek zelo lep,« je Roglič strnil zmagovitih 51 minut in 12 sekund na kolesu in se znova ni prepustil evforiji.



Boj s Campenaertsom je dobil, še bolj pomemben pa je bil boj s Simonom Yatesom, Vincenzom Nibalijem in Miguelom Angelom Lopezom, na papirju največjimi grožnjami na »Roglovem« pohodu proti rožnati majici. V Yatesovi ekipi so bili še v soboto zvečer vsi zelo samozavestni, napovedovali so okrog 40 sekund zaostanka za Rogličem, nato pa je v nedeljskem popoldnevu naliv odplaknil realne upe Britanca na zmago. V prvem delu je porabil preveč moči in za Rogličem zaostajal le 16 sekund, potem pa je povsem popustil in si nabral več kot tri minute zaostanka, Lopez pa še pol minute več, oba bosta v gorskih etapah težko nadoknadila izgubljeno.
 

Dan počitka, potem bodo na vrsti gore

Povsem drugačno je bilo razpoloženje v taboru Bahraina Meride. Kar 51 sekund zaostanka Vincenza Nibalija do prvega merjenja vmesnega časa je spremljevalno osebje pospremilo z glasnim vzklikom »Putana!«, potem pa je »Morski pes« iz Messine silovito pritisnil na pedala in na koncu z le 1:05 zaostanka kronometer končal na izvrstnem četrtem mestu, v skupnem pa zaostaja minuto in 40 sekund. Na poti do Verone se nam tako obeta dvoboj Nibali – Roglič, najprej pa karavano čaka prvi dan počitka na letošnjem Giru.



Vrhunski kronometer je uspel tudi Janu Polancu, ki je končal na 11. mestu, še vedno pa bo moral pomagati Valeriu Contiju, ki je zadržal vodstvo. »Ta dan premora smo vsi skupaj kar težko čakali, prišel nam bo prav. Forma je pred drugim tednom še vedno dobra, a še enkrat poudarjam, da ne prehitevajmo. Dirke ne bo konec do Verone, nihče še ni odpisan in še vedno bom moral biti pozoren na vse tisto, kar lahko nadzorujem,« svari Roglič, ki je včeraj z ekipo proslavil svojo drugo letošnjo, skupaj pa tretjo etapno zmago na rožnati pentlji, vse tri je dosegel na kronometrih.