Po kraljevski etapi se za Rogliča zdi rožnata majica zelo oddaljena

Vzpon na Mortirolo ni zaman eden tistih, ki kolesarjem nažene strah v kosti, tokrat je moral davek sloviti gori plačati tudi Primož Roglič. Bojazen, da njegova forma počasi pada, je bila očitno upravičena, Richard Carapaz in Vincenzo Nibali sta bila premočna, Roglič pa mora pred Verono uprizoriti skoraj neverjeten povratek, če se v nedeljo želi boriti za zmago.



Ceste rožnate pentlje so bile skozi zgodovino prizorišče nekaterih največjih kolesarskih povratkov, nenazadnje je z epskim napadom na Finestreju Chris Froome lani v samem zaključku dirke prišel do zmage, nekaj podobnega pa po slabem torkovem popoldnevu potrebuje tudi Roglič. Že minuli konec tedna v hribih ni deloval tako zanesljivo in sproščeno, kot je denimo na dirki po Romandiji ali pa na kronometru v San Marinu, Roglič pa je slabše predstave namesto s padcem forme povezal z želodčnimi težavami, ki so ga pestile v nedeljo.



Po ponedeljkovem dnevu premora je bila na vrsti kraljevska etapa, ki je tudi brez – zaradi snega – neprevoznega vzpona na Gavio vključevala 4800 višinskih metrov in vzpon na Mortirolo, po besedah Nibalija najtežjega v Italiji in enega najtežjih na svetu. Ritem v prvem delu ni bil prehud, Roglič je bil brez težav v ospredju, na Mortirolu pa se je začel ognjemet.

Boril se je le s sabo

Nibali je najprej s pomočjo Domenica Pozzoviva navil ritem in prišel na čelo glavnine, Roglič pa tokrat prvič ni šel takoj za njim. Morski pes je videl dovolj, stopil je na pedala in se odpeljal, Roglič pa niti pomislil ni, da bi šel za njim. Pred seboj je imel Carapaza in Lando, ki bi mu bila v pomoč pri lovu na Sicilijanca, a je Zasavec že nekaj ovinkov kasneje izgubil tudi stik z rožnato majico in hitro je bilo jasno, da je zašel v velike težave. »Po takšnem dnevu je težko karkoli reči, nič nismo mogli storiti, poizkušal sem motivirati Primoža in ga obveščal, kakšno je stanje na cesti, na koncu pa se je moral boriti sam s seboj. Moramo biti iskreni, najboljši so bili danes v ospredju, mi pa smo se le borili, da omejimo svoje izgube,« je po etapi skrušeno pripovedoval športni direktor Addy Engels, ki je lahko le gledal, kako razlika na štoparici med Rogličem in rožnato majico narašča.



Na vrhu Mortirola je zaostanek znašal že minuto in pol, Carapaz in Nibali sta se vsaj za eno popoldne iz tekmecev prelevila v zaveznika in skupaj s pomočniki sta složno narekovala ritem tudi na spustu. Roglič je na spolzkih cestah in ob nizkih temperaturah začutil svojo priložnost, s Simonom Yatesom je drvel v dolino in pred zadnjimi 15 kilometri rahlega vzpona do Ponte di Legna je zaostanek padel na manj kot minuto. Favoriti v ospredju so še enkrat stopili na plin, veliko dela sta opravila Damiano Caruso in Mikel Landa in zaostanek Rogliča se je spet začel povečevati. Na čelu dirke je dvoboj z Janom Hirtom za etapno zmago dobil Giulio Ciccone, v ozadju pa je čas neusmiljeno tekel in Roglič je ciljno črto prečkal minuto in 23 sekund za rožnato majico.

​

Do kronometra mora nadoknaditi minuto

Zdrsnil je na tretje mesto v skupnem seštevku, Nibali ga je prehitel za 22 sekund, precej večjo težavo pa predstavljata kar dve minuti naskoka Richarda Carapaza. Ekvadorec na vzponih deluje nepremagljiv, Roglič pa bo moral do nedeljskega kronometra na preostalih gorskih etapah nekako nadoknaditi vsaj minuto, če želi še računati na najvišjo stopničko v Veroni.



»Moramo biti iskreni, na vzponih se Primož ta trenutek ne more kosati z najboljšimi in izgubljeni čas bo zelo težko nadoknaditi. Imamo še kronometer in upam, da se bodo stvari spremenile na bolje za nas, a ta trenutek ne kaže dobro. Zagotovo se ne bomo predali vse do konca,« je bilo iz Engelsovih besed razvidno, da tudi v Jumbu ne verjamejo več v uspeh misije rožnata majica.



Roglič časa za nov vzpon v formi nima, že danes ga v zaključku etape čaka težak vzpon do Anterselve, kjer bi moral vsaj ostati ob boku Nibalija in Carapaza in nato v sobotni etapi poizkusiti z napadom, če mu bo v nogah še ostalo kaj moči.